Jedro

Predlog, ki se nanaša na kršitve procesnega prava v prvotnem postopku, se zavrže po 2. odstavku 256. člena ZUP/86, ker kršitve procesnega prava niso okoliščine nobenega obnovitvenega razloga iz 249. člena ZUP/86.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti sklepu z dne 8.12.1997, s katerim je tožena stranka na podlagi 2. odstavka 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) zavrgla tožničin predlog za obnovo postopka odmere davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1994, končanega z odločbo tožene stranke z dne 5.1.1996. Tožena stranka je pritrdila ugotovitvi, da okoliščine obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) niso niti verjetno izkazane, ker se v predlogu za obnovo tožnica sklicuje na kršitve načel procesnega prava (materialne resnice in zaslišanja stranke) v prvotnem postopku.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in navaja, da ni dovolj, da je v predlogu za obnovo postopka obnovitveni razlog iz kakšne točke 249. člena ZUP/86 le naveden. Vsebovati mora tudi navedbe o okoliščinah obnovitvenega razloga. Kršitve načel procesnega prava, kar navaja tožnica v predlogu za obnovo, niso okoliščine obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena ZUP/86. To tudi niso posledice prisilne izterjave (blokada žiro računa in prenehanje z opravljanjem dejavnosti). Po 1. točki 249. člena ZUP/86 so nova dejstva in novi dokazi samo tisti, ki so obstajali že v času prejšnjega odločanja, vendar niso mogli biti uporabljeni, ker se zanje ni vedelo.

V pritožbi uveljavlja tožnica pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo toženi stranki naložiti, da vključi sodnega izvedenca finančne stroke v postopek odmere davka iz dejavnosti za leto 1994. Njegovo mnenje bi bilo novo dejstvo, če ne že nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP/86. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbi oziroma, da odobri sodelovanje sodnega izvedenca finančne stroke.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Eden izmed razlogov za zavrženje predloga za obnovo postopka po 2. odstavku 256. člena ZUP/86 je ugotovitev, da okoliščina, na katero se sklicuje predlog za obnovo, ni niti verjetno izkazana. Kot sta navedla upravna organa in je temu pravilno pritrdilo sodišče prve stopnje, med obnovitvenimi razlogi iz 249. člena ZUP/86 ni razloga kršitve procesnega prava. Okoliščine, ki so nastale po že končanem prvotnem postopku, tudi niso novo dejstvo v smislu 1. točke 249. člena ZUP/86. Ker se tožničin predlog ne nanaša na okoliščine kakšnega obnovitvenega razloga iz 249. člena ZUP/86, je bil predlog za obnovo utemeljeno zavržen. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, da bi sodišče prve stopnje moralo preveriti pravilnost dejanskega stanja, ugotovljenega v prvotnem postopku, in odrediti dokazovanje z izvedencem, saj za to ni podlage, ker je prvotni postopek že končan.

Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.