Jedro

Ker je celovita in pravilna ugotovitev odločilnih dejstev ob učinkovitem izjavljanju strank bistveni cilj postopka, ta ne sme biti prizadet s sklicevanjem na načelo hitrosti in prekluzijo v položajih, ko obstojijo utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje strank v postopku.

- Ko je sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku izvedlo narok, ki sicer ni obligatoren, je s tem samo presodilo, da se mora načelo hitrosti umakniti cilju popolne ugotovitve spornih odločilnih dejstev. S tem je nastopil položaj, ki je v bistvenem soroden položaju v pravdnem postopku, ko sodišče samo omeji navajanje novot na vloge pred prvim narokom za glavno obravnavo v skladu z določili 286.a člena ZPP (učinek je bistveno soroden učinku zakonske omejitve iz drugega odstavka 56. člena ZIZ v zvezi z ugovorom po izteku roka), pa stranka kljub temu sme na naroku navajati nova dejstva in dokaze pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (drugi odstavek 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi v drugem odstavku I. točke in v II. točki izreka ter vrne zadeva v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka in ustavilo izvršbo za dne 30. 1. 2004 poravnanih 601.320,00 SIT (prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem pa ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka) in dolžniku naložilo, da povrne upniku D.S.U. d.o.o. 287,61 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, po preteku izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi izpodbija sklep, pri čemer v bistvenem navaja, da priloženi računi in dobavnice dokazujejo poplačilo njegovega dolga, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Meni, da upnik dne 11. 5. 2005 ni umaknil predloga za izvršbo za vsa poplačila, ki so izkazana v priloženi dokumentaciji. Način poplačila s protidobavami blaga je potrdila tudi priča P., le da ni vedela za posamezne dokumente, z njimi pa naj bi bil seznanjen H.K.. Navaja še, da je blago za podjetje P. sprejemal D.T., za podjetje S.p. pa T.P.. Za vse navedene osebe in tudi za B.V., ki je bil zaposlen v podjetju E.L.T. d.o.o. dolžnik želi, da bi bile poklicane kot priče v postopku. Vseskozi je teklo zapiranje terjatev na enak način, le da so se po izbrisu družbe E.L.T. d.o.o. izdajale le še dobavnice, ne pa več tudi računi. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa v delu, v katerem ni uspel, in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno sprejelo dokazno oceno, da računi in dobavnice (priloga B6), ki jih je priložil dolžnik obravnavanemu ugovoru po izteku roka, nimajo dokazne vrednosti, ker listine niso podpisane, niti požigosane. Po pregledu navedenih listin sodišče druge stopnje ugotavlja, da navedeno ne drži za vse listine, saj so nekatere ožigosane in tudi podpisane. V posledici pojasnjene zmotne ocene sodišča prve stopnje je bilo dejansko stanje, na katerem temelji sprejeta odločitev o delni zavrnitvi ugovora, zmotno ugotovljeno.

5. Nadaljnji razlog za odklonitev dokazne moči navedenim listinam je bila presoja sodišča prve stopnje, da D.P. kot edina pravočasno predlagana in nato zaslišana priča posameznih dobav ni mogel potrditi. Sodišče prve stopnje je zvezi z ugotovitvijo dokazne teme navedenih dobav za namen poplačila dolžnikovega dolga neutemeljeno kot prepozen zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče H.K., podan s strani dolžnika na naroku 22. 9. 2014. 6. Pravila glede navajanja novot niso sama sebi namen, ampak se z njimi zasleduje načeli ekonomičnosti in pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), ki pa ju ne smemo upoštevati kot ultima ratio postopka, ampak v sobivanju z ostalimi temeljnimi načeli postopka, kot je tudi načelo materialne resnice. Ker je celovita in pravilna ugotovitev odločilnih dejstev ob učinkovitem izjavljanju strank bistveni cilj postopka, ta ne sme biti prizadet s sklicevanjem na načelo hitrosti in prekluzijo v položajih, ko obstojijo utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje strank v postopku(1). Izvršilni postopek v ZIZ ni celovito urejen, ampak ga dopolnjujejo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jih je treba uporabiti subsidiarno in smiselno (15. člen ZIZ). Navedeno velja tudi glede obravnave navedb strank po vložitvi ugovora po izteku roka, kot je primer v obravnavani zadevi. Določilo drugega odstavka 53. člena ZIZ, ki splošno opredeljuje pogoje obrazloženosti ugovora, ne določa neposredno prepovedi kasnejšega navajanja strank. Po vsebini je navedeno določilo sorodno opredelitvi obrazloženosti odgovora na tožbo v 278. členu ZPP, iz katerega se ne izvaja prepovedi kasnejših navedb. Materija prekluzij kot omejitev navajanja novot je opredeljena v določilih 286. in 286.a člena ZPP. Navedeno materijo je mogoče subsidiarno in smiselno uporabiti tudi v izvršilnem postopku. Tudi določilo drugega odstavka 56. člena ZIZ, da je dolžnik dolžan v ugovoru po izteku roka navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, smiselne uporabe navedenih določil ZPP ne preprečuje, saj ne ureja celovito vseh situacij v sistemu prekluzij, ki so sicer celovito opredeljene v ZPP.

7. Ko je sodišče prve stopnje v obravnavanem izvršilnem postopku izvedlo narok(2), ki sicer ni obligatoren, je s tem samo presodilo, da se mora načelo hitrosti umakniti cilju popolne ugotovitve spornih odločilnih dejstev. S tem je nastopil položaj, ki je v bistvenem soroden položaju v pravdnem postopku, ko sodišče samo omeji navajanje novot na vloge pred prvim narokom za glavno obravnavo v skladu z določili 286.a člena ZPP (učinek je bistveno soroden učinku zakonske omejitve iz drugega odstavka 56. člena ZIZ), pa stranka kljub temu sme na naroku navajati nova dejstva in dokaze pod pogojem, da jih predhodno brez svoje krivde ni mogla navesti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (drugi odstavek 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Z navedeno smiselno uporabo se zasleduje učinkovita možnost izjavljanja v postopku, varovana v 22. členu Ustave, ki jo prestrogo stališče sodišča prve stopnje, da so neupoštevne vse novote, navedene po vložitvi ugovora po izteku roka, nesorazmerno omejuje. Pojasnjenega stališča ne omaja možnost vložitve tožbe po 59. členu ZIZ, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Navedena tožba je le dodatna možnost, ki ne zmanjšuje pomena popolne ugotovitve spornih dejstev že v izvršilnem postopku.

8. Pogoj nekrivde zajema tudi položaje, ko je stranka za določena dejstva in dokaze že vedela, vendar jih sodišču ni navedla, ker še ni mogla pričakovati, da bodo relevantni(3). Tak je tudi primer, ko se je dokaz, ki je bil za stranko ključen, izjalovil(4). Dolžnik je pojasnil, da je predlagal bivšega direktorja družbe P. d.o.o. kot pričo, saj je bil prepričan, da je glede na položaj v družbi moral za vse dobave vedeti. Po izvedbi zaslišanja navedene priče se je izkazalo, da za konkretne dobave priča sicer ni vedela, je pa navedla osebo H.K., ki bi o tem lahko več pojasnila. Po splošnem vedenju je bilo razumno pričakovati, da bo prvi predlagan dokaz z zaslišanjem bivšega direktorja sposoben za dokazovanje zatrjevanega dejstva dobav. Da se je izkazalo drugače, ni mogoče pripisati krivde dolžniku, zato je bil predlog za zaslišanje priče H.K., nekdanjega prokurista družbe P. d.o.o., na naroku neposredno po zaslišanju priče D.P. pravočasen.

9. Dolžnik je izpolnil pogoj pravočasne graje nezakonite zavrnitve dokaznega predloga, ki je zajeta v 8. točki 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, že s tem, da se je kot laik v postopku na prvi stopnji zavzemal za izvedbo dokaza z zaslišanjem nove priče s pojasnilom, da se je dokaz z zaslišanjem predlagane priče izjalovil, navedeno zahtevo za zaslišanje pa ponovil tudi v pritožbi. Zakonsko zahtevo takojšnje graje kršitve iz prvega odstavka 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje za dolžnika kot laika presojalo z zmanjšano strogostjo ob upoštevanju načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zapis sodišča prve stopnje na koncu zapisnika naroka z dne 22. 9. 2014, da stranke pripomb na potek naroka nimajo, je v pojasnjenih okoliščinah določnega zavzemanja dolžnika za izvedbo dokaza brez pomena.

10. Ni pa podana izjema iz drugega odstavka 286. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede predloga za zaslišanje priče T.P., ki ga je dolžnik podal po vložitvi obravnavanega ugovora v vlogi z dne 5. 6. 2014. Zamudo z dokaznim predlogom je pripisati dolžnikovi neskrbni pripravi na postopek, ko se je na kompenzacije v zvezi z družbo S.p. d.o.o., ki bi jih naj potrdila navedena priča, skliceval šele na naroku 22. 9. 2014. Posplošeno pojasnilo dolžnika, da se mu ni zdelo potrebno navedene dokazne teme podati že v ugovoru po izteku roka, ni opravičljivo, zato so trditve in dokazni predlog v tej zvezi prepozni (drugi odstavek 56. člena ZIZ). Enako velja tudi za navedbe iz vloge za dne 9. 9. 2013, za katere dolžnik ni podal pojasnila, zakaj jih ni že podal v ugovoru po izteku roka. Prepozna pa sta tudi dokazna predloga za zaslišanje prič D.T. in B.V. in nove trditve glede poplačila dolga, kar je dolžnik vse podal brez pojasnila šele v pritožbi. Sodišče druge stopnje sme v pritožbenem postopku upoštevati nove navedbe o dejstvih in dokazih le pod pogojem, da jih brez krivde stranka ni mogla uveljavljati pravočasno že v postopku na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep v drugem odstavku I. točke in posledično II. točki izreka razveljavilo in sodišču prve stopnje v tem obsegu vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno vpogledati v listine pod prilogo B6 in upoštevati pravočasno podan predlog za zaslišanje priče H.K., nato pa vse izvedene dokaze vestno in skrbno oceniti posamično in vse skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka v razveljavljenem delu ponovno odločiti o dolžnikovem ugovoru po izteku roka.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Ker prekluzija glede navajanja novot pomeni občuten poseg v pravico stranke, da se izjavi v postopku, in tudi negativno vpliva na zagotavljanje materialno pravilne odločitve, je treba vztrajati pri njenem izjemnem značaju in jo dopustiti le, če je nujno potrebna za pospešitev postopka in predvsem pod pogojem, da je zamudo mogoče pripisati krivdi stranke. Tako Galič, A. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, str. 598. Op. št. (2) : V tem se tudi razlikuje dejansko stanje, obravnavano v VSL sklepu I Ip 1557/2009 z dne 29. 7. 2009, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.

Op. št. (3) : Tako sodba II Ips 347/2010 z dne 30. 1. 2014. Op. št. (4) : Primerjaj sodbo II Ips 295/2004 z dne 15.12.2005.