Jedro

V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. V postopkih v sporu majhne vrednosti to pomeni, da mora stranka dejstva navesti najkasneje v roku 8 dni od prejema pripravljalne vloge nasprotne stranke. Ker toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla trditev, ki jih sedaj navaja v pritožbi, sodišče navedenih pritožbenih zatrjevanj ni smelo upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah 3 in 4 izreka potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka delni umik tožbe vzelo na znanje in pravdni postopek, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 416/2023 glede plačila zneska 81,90 EUR ustavilo. V točki II izreka je dovolilo spremembo tožbe, v točki III izreka pa odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati znesek 274,50 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneskov: 35,70 EUR od 16. 6. 2022 do plačila, 46,20 EUR od 16. 7. 2022 do plačila, 35,70 EUR od 16. 10. 2022 do plačila, 15,00 EUR od 21. 10. 2022 do plačila, 72,30 EUR od 16. 11. 2022 do plačila, 24,00 EUR od 16. 12. 2022 do plačila in 45,60 EUR od 16. 1. 2023 do plačila. V točki IV izreka je toženi stranki naložilo povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 223,99 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zgoraj navedeno sodbo, in sicer zoper točki 3 in 4 izreka, vlaga pritožbo tožena stranka (v nadaljevanju toženka) in navaja, da nima sina A. A., kakor je sodišče ugotovilo v izpodbijani sodbi, da računov za šolsko prehrano za sina ni nikoli prejela, saj sina nima. Prav tako prereka višino odmerjenih stroškov, saj ni pravne podlage za začetek izvršbe, prav tako so stroški odmerjeni previsoko glede na domnevni dolg.

Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo in sklep razveljavi, stroške pa naloži v plačilo tožnici.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožnice nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR, obravnavani spor teče po določbah postopka o sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodba, s katero je končan spor v takšnem postopku, pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje ni ugotovilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb postopka (1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in tudi ne kršitve uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. V postopkih v sporih majhne vrednosti morata stranki podati vse navedbe v dveh pripravljalnih vlogah. V skladu z drugim odstavkom 452. člena ZPP lahko v postopku v sporih majhne vrednosti vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo, nato pa lahko tožeča stranka v 8 dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, tožena stranka pa lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (drugi in tretji odstavek 452. člena ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v prejšnjem členu, se ne upoštevajo (453. člen ZPP).

8. V obravnavani zadevi toženka na prvo pripravljalno vlogo, ki jo je tožnica vložila dne 4. 10. 2023, ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je to vlogo, skupaj s pozivom, da odgovori na vlogo tožnice, toženki vročilo dne 26. 10. 2023, slednja pa se v 8 dnevnem roku nanjo ni odzvala. Trditve iz pritožbe, da A. A. ni njen sin, in da računov za šolsko prehrano ni prejela, ker nima sina, tako predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto. V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. V postopkih v sporu majhne vrednosti to pomeni, da mora stranka dejstva navesti najkasneje v roku 8 dni od prejema pripravljalne vloge nasprotne stranke. Ker toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla trditev, ki jih sedaj navaja v pritožbi, sodišče navedenih pritožbenih zatrjevanj ni smelo upoštevati.

9. Prav tako v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopusten in je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Le-to je ugotovilo, da toženka ni plačala vtoževanih računov za šolsko prehrano, ki jo je tožnica nudila toženkinemu sinu, pri čemer je toženka prijavila učenca na šolsko prehrano za šolski leti 2021/2022 ter 2022/2023. Nadalje se je toženka strinjala, da se za njenega sina (in druge učence) kupijo likovni material in stroške razdeli med vse učence (15,00 EUR), enako tudi ni poravnala drugih stroškov za avtobusni prevoz na Notranjsko in v Ljubljano ter strošek tehničnega dne na Gorenjsko. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbe 9. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 190. do 198. člena OZ o neupravičeni pridobitvi in prvega odstavka 183. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).

10. Po obrazloženem in ko ni sporno, da toženka zneskov po vtoževanih računih v skupni višini 274,50 EUR, ni plačala, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku v točki 3 izreka ugodilo, pravilna. Enako velja tudi glede zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti vsakega posameznega zneska, navedenega v izreku izpodbijane sodbe do plačila. V skladu s prvim odstavkom 378. člena OZ dolguje dolžnik, če je v zamudi za izpolnitev denarne obveznosti, poleg glavnice še zamudne obresti.

11. Pritožba zgolj pavšalno graja tudi odločitev sodišča prve stopnje glede povračila stroškov postopka. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, po katerem je tisti, ki s tožbo ne uspe, dolžan nasprotni stranki povrniti potrebne stroške postopka. Kar zadeva višino odmerjenih stroškov, pa pritožba ne graja konkretno, katere stroške naj bi sodišče prve stopnje narobe oziroma previsoko odmerilo, pri čemer v okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Tako je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje v točki 4 izreka.

12. Pritožba je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah 3 in 4 izreka.

13. O pritožbenih stroških tožnice je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnica do stroškov pritožbenega postopka ni upravičena, saj z navedbami iz odgovora na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča. 14. V zadevi je odločila sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih in dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi tudi ni bilo mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 458. člena ZPP).