Jedro

Dokaz z izvedenci - relativna bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem obsodilnem delu (prvi odstavek, točka I izreka) ter v odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženo stranko iz naslova nepremoženjske škode obsodilo na plačilo odškodnine tožniku v znesku 11.691,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2011 dalje (prvi odstavek točke I izreka). V presežku do vtoževanega zneska 24.900,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo zahtevek tožeče stranke (drugi odstavek točke I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.728,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo v obsodilnem delu in v odločbi o pravdnih stroških izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče nepravilno izvedlo dokaz z izvedencema, ki sta bila pritegnjena v predmetni pravdni postopek. V izvedenskih mnenjih izvedencev Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete in I.S., spec. kirurgije so takšna nasprotja glede utrpelih poškodb tožnika (izvedensko mnenje Komisije izključuje poškodbo vratne hrbtenice tožnika ter posttravmatski sindrom v posledici pretresa možganov, izvedensko mnenje izvedenca S. pa ugotavlja tudi te poškodbe oziroma posledice poškodb), da bi bilo potrebno ta nasprotja v izvedenskem mnenju odpraviti z dodatnim zaslišanjem obeh izvedencev. Tega pa prvostopno sodišče ni storilo in je s tem storilo bistveno kršitev določb postopka. Zraven tega je v posledici takšnega postopanja prvostopno sodišče tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Odškodnina tožniku za prestane fizične bolečine je tudi upoštevaje obe izvedenski mnenji previsoko odmerjena, za zmanjšanje življenjske aktivnosti pa tožniku ne pripada nobena odškodnina, ker tožnik v posledici nezgode ni utrpel zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot povsem jasno izhaja iz izvedenskega mnenja Komisije. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno razveljavitev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožnik v prometni nezgodi dne 31. 5. 2010, katero je povzročil zavarovanec toženke, utrpel telesne poškodbe. Temelj odškodninske odgovornosti ni sporen. Sporna tudi ni pasivna legitimacija toženke.

6. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče tožniku iz naslova nepremoženjske škode odmerilo odškodnino v skupnem znesku 15.500,00 EUR (za fizične bolečine 5.000,00 EUR, za prestani strah 500,00 EUR in za zmanjšanje življenjske aktivnosti 10.000,00 EUR). Od odmerjene odškodnine je odštelo že delno plačano odškodnino, ki v revaloriziranem znesku znaša 3.808,80 EUR, in je tako tožena stranka po prvostopni sodbi dolžna tožeči stranki plačati še 11.691,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2011. Pri taki presoji je prvostopno sodišče ugotovilo (zlasti na podlagi izvedenskih mnenj Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v X - nadalje Komisija ter izvedenskega mnenja I.S., spec. kirurgije), da je tožnik v prometni nesreči utrpel udarnino leve strani prsnega koša, zlom sedmega in osmega rebra na levi strani, pretres možganov s posttravmatskim sindromom ter zvin vratne hrbtenice.

7. Pri ugotovitvi vrste in narave poškodb prvostopno sodišče sicer ugotavlja, da sta si izvedenski mnenji navedenih izvedencev glede ugotovitve obsega poškodb že v samem izvidu nasprotujoči, ker Komisija pri tožniku ne ugotavlja zvina vratne hrbtenice in tudi ne posttravmatskega sindroma v posledici pretresa možganov tožnika. Še več, iz izvedenskega mnenja Komisije in dopolnitve izvedenskega mnenja po Komisiji (list. št. 31 do 38 pravdnega spisa ter list. št. 65 do 67 spisa) izhaja, da tožnik v posledici prometne nesreče ni utrpel poškodbe hrbtenice in tudi ne posttravmatskega sindroma v posledici pretresa možganov. Po taki ugotovitvi pa Komisija v mnenju zaključuje, da pri tožniku ni podano zmanjšanje življenjske aktivnosti v posledici obravnavane prometne nesreče. Fizičnih bolečin v zvezi s poškodbami hrbtenice pa Komisija tudi ne ugotavlja, ker objektivno zaznavnih poškodb hrbtenice ni ugotovila. Prav nasprotno pa ugotavlja izvedenec I.S. in sicer, da je tožnik v obravnavani prometni nesreči utrpel poškodbo hrbtenice (pri tem iz izvedenskega mnenja ni jasno razvidno ali poškodbe v vratnem delu izvedenec opredeljuje kot zvin ali nateg vratne hrbtenice) ter posttravmatski sindrom v posledici pretresa možganov.

8. Na podlagi takih izvedenskih mnenj pa je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo enostavno seštelo vse poškodbe, ki sta jih ugotovila oba izvedenca (k ugotovitvam Komisije je pridalo še ugotovitve izvedenca I.S. o poškodbah vratnega dela hrbtenice in posledicah pretresa možganov) ter na takšni podlagi ugotovilo obseg, vrsto in naravo nepremoženjske škode tožnika. Takšno postopanje prvostopnega sodišča pri izvedbi dokaza z izvedencem pa je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 254. člena(1) Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na podlagi katerega bi prvostopno sodišče moralo navedena nasprotja med izvedenci odpraviti tako, da bi oba izvedenca dodatno zaslišalo in po potrebi še soočilo na glavni obravnavi. Šele na podlagi tako izvedenega dokaza z izvedenci bi prvostopno sodišče imelo zadostne podlage o tem, ali je tožnik v obravnavani prometni nesreči utrpel zraven udarnine prsnega koša, zloma sedmega in osmega rebra na levi strani ter pretresa možganov še zvin (nateg) vratne hrbtenice in posttravmatski sindrom v posledici pretresa možganov. Zlasti ugotovitev o obstoju poškodbe vratne hrbtenice pa je v danem primeru ključna za presojo o obstoju zmanjšanja življenjske aktivnosti tožnika kot vrsti nepremoženjske škode ter tudi o obsegu fizičnih bolečin tožnika. Vse navedeno pa odločilno vpliva na odmero višine odškodnine tožniku za utrpelo nepremoženjsko škodo.

9. Ker je prvostopno sodišče dokaz z izvedenci izvajalo v nasprotju z določbo 254. člena ZPP je storilo relativno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki 339. člena ZPP, ki lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz razlogov tega sklepa. V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo dokaz z izvedenci izvesti z zgoraj danimi napotili pritožbenega sodišča ter o zadevi ponovno razsoditi.

10. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 354. člena ZPP.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. 1 : Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev.