Jedro

Ker tožnica (čistilka) ni upoštevala navodil in ker dela ni opravljala vestno, ampak je čiščenje opravljala nekvalitetno, ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 19. 1. 2011, s katero je tožena stranka odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu čistilka, nezakonita in se razveljavi, zaradi česar tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja. Zavrnilo je tudi zahtevek na povrnitev stroškov postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožnica. V kolikor bi sodišče dopustilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič A.A., lečeče psihiatrinje in A.B., sindikalne zaupnice, bi ob upoštevanju dejstva, da je prejšnja čistilka na zavodu uspela enak obseg del kvalitetno opraviti, v enakem času štiri ur, bi sodišče nedvomno pravilno zaključilo, da bi tožnici lahko bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne pa iz krivdnega razloga. Tožnica je zahtevala postavitev novega izvedenca, ker je izvedenka A.C. priznana psihiatrinja za mladostnike in nima izkušenj z delom čistilk. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter da ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na podane pritožbene ugovore pa še dodaja: Tožena stranka je tožnici dne 25. 1. 2010 podala pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in v njem tožnici očitala, da svoje delo malomarno opravlja, kar je bilo ugotovljeno ob kontrolah dne 9. 11. 2009 in 12. 11. 2009 ter da tožnica navkljub opozorilu ni odpravila napak, ki so bile ugotovljene 9. 11. 2009. Tožnica je bila opozorjena, da je dolžna izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja in da ji bo v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Tožnici je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnih razlogov po tretji alinei 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) podana dne 19. 1. 2011, ker svojega dela po pogodbi o zaposlitvi ni opravljala skladno z navodili in zahtevami delodajalca in naročnika, kjer je opravljala svoje delo na delovnem mestu čistilka.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožnica zaposlena na delovnem mestu čistilka ter da je od 22. 11. 2010 do odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 19. 1. 2011 čistila prostore na enoti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota … po štiri ure dnevno. Ugotovilo je, da je bil očitek tožene stranke slaba kvaliteta čiščenja tožnice v prostorih zavoda in je tudi naročnik podal pisno pritožbo na kvaliteto čiščenja. Ugotovilo je, da je toženi stranki zaradi neustreznega opravljanja delovnih nalog tožnice grozila odpoved pogodbe s strani naročnika ter bi bilo zaradi tega ogroženo tudi finančno poslovanje tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v izpodbijani odpovedi navedeni očitki tožnice držijo. Sodišče prve stopnje je do take dokazne ocene prišlo na podlagi vseh izvedenih dokazov, tudi na podlagi zaslišanja tožnice ter je svojo dokazno oceno ustrezno utemeljilo. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je v obravnavanem primeru podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb tretje alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Tožnica namreč ni upoštevala delodajalčevih navodil in dela ni opravljala vestno, kot je bilo navedeno v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s tem pa je kršila obveze, določene v 31. in 32. členu ZDR ter v pogodbi o zaposlitvi. Glede na ugovore tožnice, da ni zdravstveno sposobna za opravljanje dela, je sodišče pritegnilo v dokazni postopek tudi sodna izvedenca medicine dela in s področja psihiatrije. Iz njunih mnenj izhaja, da je bila tožnica za delo sposobna in ker je opravljala enostavna dela, ki ne zahtevajo učenja, niso psihično zahtevna, hkrati pa si je tempo dela sama prilagajala, je ugotovilo, da je za delo, ki ga je opravljala, bila zdravstveno sposobna.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, in sicer ni sprejelo dokaznega predloga na zaslišanje priče A.A., ki je bila tožničina lečeča psihiatrinja ter A.B., ki je bila sodelavka tožnice in sindikalna zaupnica. Po določbi drugega odstavka 287. člena ZPP sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembne za odločbo, zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo, zakaj je ostale dokazne predloge, med njimi tudi zaslišanje sindikalne zaupnice A.B. in psihiatrinje dr. A.A. zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, saj je vse bistvene okoliščine za razsojo sporne zadeve lahko ugotovilo že z izvedbo ostalih predlaganih dokazov. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z odločitvijo sodišča, da v zadevo ne pritegne novih izvedencev psihiatrične stroke. Strinja se, da sta že postavljena izvedenca natančno, popolno in jasno odgovorila na vsa s strani sodišča postavljena vprašanja, zato ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca.

V zvezi z nemožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je tožena stranka tožnico opozarjala na kršitve delovnih obveznosti, v pisnem opozorilu ji je bilo jasno povedano, da ji bo podana odpoved pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi. Tožnica je kršitev delovnih obveznosti (celo istovrstne kršitve) ponovila, zato od delodajalca ni mogoče pričakovati, da bo toleriral takšno obnašanje, ki moti delovni proces. Neizpolnjevanje delovnih nalog, ki so bile delavcu odrejene, pri čemer je bil na svojo obveznost iz pogodbe o zaposlitvi že predhodno večkrat opozorjen, predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je to jasno in nedvomno kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).