Jedro

Glede na to, da je tožena stranka predložila sporazum za potrditev dejstva, da se je tožnik z izjavo odpovedal uveljavljanju odškodninskega zahtevka nasproti toženi stranki, je pristnost izjave bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da je bil tožnik glede navedb in predlaganih dokazov v zvezi z vsebino izjave prekludiran, ker jih je podal šele na naroku na glavni obravnavi 30. 11. 2018, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z naroka z dne 7. 11. 2018 pa bi moral na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovoriti najkasneje do 29. 11. 2018, torej 8 dni po prejemu pripravljalne vloge. V konkretnem primeru ni videti okoliščin, ki bi utemeljevale določitev krajšega roka od 15 dni, v katerem bi se moral tožnik opredeliti do navedb iz pripravljalne vloge tožene stranke. Glede na to, da je tožnik odgovoril 9. dan po prejemu originala listine, torej le en dan po poteku roka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 286.a člena ZPP, s potekom osmih dni od prejema pripravljalne vloge tožene stranke ni nastal pravni položaj, ko bi tožnik zamudil z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov, ki se nanašajo na pristnost navedene listine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 7.285,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) ter da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb ZPP ter kršitve temeljnih človekovih pravic varovanih z Ustavo Republike Slovenije in EKČP. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče v novem sojenju sprejelo drugačno odločitev kot v prvem sojenju, takšna sodba pa za tožnika pomeni sodbo presenečenja, saj v novem sojenju sodišče strankam ni razkrilo svojega drugačnega stališča glede pravne podlage, ki jo je uporabilo kot bistveno za svojo odločitev. Povzema dosedanji potek postopka ter izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v prvem sojenju s sodbo Pd 95/2018 z dne 20. 2. 2019 tožbenemu zahtevku delno ugodilo ter tožniku presodilo odškodnino v višini 7.285,00 EUR, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Pritožbeno sodišče je sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih razlogov, zakaj ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič A.A., B.B. in C.C., ki jih je predlagala tožena stranka, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju je sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo, sprejelo pa je drugačno stališče glede izjave tožnika z dne 2. 6. 2015, s katero naj bi se odpovedal uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko. V prvem sojenju se sploh ni opredelilo do sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 5. 2018, v katerem naj bi bilo ugotovljeno, da so med strankama poravnane vse medsebojne obveznosti, v novem sojenju pa je tudi na podlagi sporazuma zaključilo, da se je tožnik zahtevku zoper toženo stranko odpovedal ter posledično tožbeni zahtevek zavrnilo. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, ki zaradi prekluzije ni upoštevalo tožnikovih trditev na glavni obravnavi 30. 11. 2018 ter je zavrnilo vse dokazne predloge in vse druge trditve, s katerimi je tožnik dokazoval nepristnost navedene listine in njeno neresnično vsebino. Predlagal je imenovanje izvedenca forenzika za pisave, tiskalnike, tisk in papir ter zaslišanje prič-voznikov, ki so delali v istem časovnem okviru in v istih razmerah pri toženi stranki kot tožnik, vendar je sodišče vse te dokaze zavrnilo, ne da bi svojo odločitev obrazložilo. Opozarja na odvisnost pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem, meni, da je sodba neobrazložena in da nima ustreznih razlogov, zaradi česar je kršen 22. člen Ustave Republike Slovenije. Izjava je bila z zelo slabo kopijo tožniku vročena 17. 10. 2018, glede na dislociranost tožnika pa njegov pooblaščenec ni mogel v tako kratkem času, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, pridobiti tožnikove opredelitve glede izjave. Tožnik je na naroku 7. 11. 2018 pravočasno zanikal podpis na izjavi ter predlagal, glede na slabo kopijo, da se izjava predloži v originalu, da bi se lahko opredelil, ali gre za njegov podpis. Navaja, da je podpis sporazuma tožena stranka dosegla s prevaro, saj je bilo tožniku ob podpisu obrazloženo, da gre za urejanje razmer glede zadolženih stvari, in ne za sporazum glede neodtujljivih pravic iz delovnega razmerja.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom navedenih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, do drugih pritožbenih razlogov pa se ni natančneje opredeljevalo.

6. Ne drži pritožbena trditev, da gre v predmetni zadevi za t.i. sodbo presenečenja, saj je bil tožnik seznanjen s stališčem tožene stranke glede tožnikove odpovedi pravici iz delovnega razmerja, ki jo je ustrezno argumentirala tudi z novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS ter predložila dokaze za svoje trditve, tožnik pa se je do teh navedb lahko opredelil. Ne gre namreč za sodbo presenečenja, če sodišče v novem sojenju zavzame drugačno pravno stališče ter posledično odloči drugače kot v prvem sojenju, če je bila stranki pred tem dana možnost seznaniti se s dejanskimi navedbami in pravnimi stališči nasprotne stranke, ki jim je sodišče sledilo.

7. Sodišče prve stopnje je najprej ugotavljalo vse elemente civilnega odškodninskega delikta ter se opredelilo tudi do višine odškodnine, do katere naj bi bil tožnik upravičen, nato pa ugotovilo, da se je tožnik s sporazumom z dne 14. 5. 2018 (B 20) veljavno odpovedal pravici iz delovnega razmerja in se sklicevalo na stališče, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sklepu VIII Ips 181/2018 z dne 20. 11. 2018. Zaradi prekluzije ni upoštevalo tožnikovih trditev na obravnavi 30. 11. 2018, da je tožnik izjavo z dne 2. 6. 2016 (B 9) podpisal "in bianco", torej da je podpisal prazen list papirja, ki naj bi ga tožena stranka kasneje poljubno izpolnila. Prav tako kot prepoznih ni upoštevalo tožnikovih navedb o podpisovanju listin in o komunikaciji med vozniki v srbskem jeziku.

8. Glede na to, da je tožena stranka predložila sporazum z dne 14. 5. 2018 za potrditev dejstva, da se je tožnik že z izjavo z dne 2. 6. 2015 odpovedal uveljavljanju odškodninskega zahtevka nasproti toženi stranki, je pristnost izjave bistvenega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da je bil tožnik glede navedb in predlaganih dokazov v zvezi z vsebino izjave prekludiran, ker jih je podal šele na naroku na glavni obravnavi 30. 11. 2018, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z naroka z dne 7. 11. 2018 pa bi moral na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovoriti najkasneje do 29. 11. 2018, torej 8 dni po prejemu pripravljalne vloge. V prvem odstavku 286.a člena ZPP je določeno, da lahko sodišče strankam pred pripravljalnim narokom ali na njem, kot tudi pred ali med glavno obravnavo s pisnim pozivom ali ustno na naroku naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale, se izjavijo o izvedenskem mnenju ali drugih izvedenih dokazih, podajo pisne izjave prič, se izjavijo o navedbah nasprotne stranke, podajo svoja pravna naziranja ali predložijo sodne odločbe glede sodne prakse, na katere se sklicujejo. Po določbi tretjega odstavka navedenega člena sodišče določi ta rok glede na zahtevnost dejanja, ki ga je treba opraviti, tako da stranki ostane dovolj časa, da se v postopku izjavi. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni, razen če posebne okoliščine primera utemeljujejo določitev krajšega roka, ki pa ne sme biti krajši od osmih dni. V konkretnem primeru ni videti okoliščin, ki bi utemeljevale določitev krajšega roka od 15 dni, v katerem bi se moral tožnik opredeliti do navedb iz pripravljalne vloge tožene stranke. Glede na to, da je tožnik odgovoril 9. dan po prejemu originala listine, torej le en dan po poteku roka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 286.a člena ZPP, s potekom osmih dni od prejema pripravljalne vloge tožene stranke ni nastal pravni položaj, ko bi tožnik zamudil z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov, ki se nanašajo na pristnost navedene listine.

9. Glede na to, da sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča, da je že nastopila prekluzija, ni izvajalo dokazov, ki jih je tožnik v zvezi s podpisom izjave predlagal, je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku zaradi nezakonitega postopanja ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Posledično je zaradi zmotnega pravnega stališča ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno.

10. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razveljavitev stroškovne odločitve v II. točki izreka sodbe je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku odpravi ugotovljeno bistveno kršitev ter ustrezno dopolni dokazni postopek z izvedbo dokazov, glede katerih tožnik ni prekludiran, nato pa ponovno presodi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Pri presoji dogovora, podpisanega 14. 5. 2018, naj upošteva tudi, da je tožnik tožbo vložil 22. 2. 2018. Glede na takšen časovni potek dogodkov se namreč zastavlja vprašanje, ali se ta dogovor sploh lahko nanaša na odpoved zahtevku, glede katerega je bil v trenutku podpisa že odprt sodni postopek. Stranki se namreč do tega zahtevka v sporazumu sploh nista opredelili, tožnik pa, kar bi bilo pričakovati glede na zatrjevani sporazum o ureditvi vseh medsebojnih razmerij, tožbe ni umaknil niti taka njegova zaveza ne izhaja iz tega sporazuma.

11. Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sme pritožbeno sodišče v primeru, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen), pa kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, sodbo sodišča prve stopnje s sklepom razveljaviti, in zadevo vrniti istemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da glede na naravo kršitve te ne more samo odpraviti. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, temveč nasprotno ‒ postopek bi se podaljšal zaradi izvedbe dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje zato ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi, ko si nasproti stojita dve ustavni pravici, in sicer pravica do sojenja v razumnem roku, ki je določena v 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl.), in pravica do pritožbe iz 25. člena URS, je treba dati prednost pravici do pritožbe.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.