Jedro

Samo sklicevanje tožnice na informacijo pridobljeno na strokovnem posvetu, da izpostavljenost prekomernemu hrupu povzroča takšne zdravstvene težave kot jih ima, ne predstavlja zakonitega razloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP (če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku). Obnovitveni razlog bi bil podan le, če bi tožnica uveljavljala novo dejstvo ali predložila nove dokaze, ki bi se nanašali na dejansko stanje v njeni zadevi, na konkretne dokaze o vplivu prekomernega hrupa v domačem okolju na njene zdravstvene težave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo predlog na odpravo sklepa tožene stranke št. ... z dne 5. 8. 2015 in odločbe št. ... z dne 8. 9. 2015 ter dovolitev obnove postopka zavrnilo (I. točka izreka). Zahtevek tožnice (pravilno: tožbo v delu, v katerem tožnica uveljavlja) za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, pa je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nesporno, da je zelo slabega zdravstvenega stanja in da se že več let zdravi in je na dolgotrajnem bolniškem staležu. Meni, da je zaradi navedenega sodišče izdalo izpodbijano sodbo preuranjeno, ker bi moralo v postopku postaviti izvedenca medicinske stroke, ki bi lahko podal izvid in mnenje o njenem zdravstvenem stanju. Zaradi navedenega so zaključki in ugotovitve sodišča prve stopnje povsem protispisni, kar samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). V tem delu se tako izpodbijane sodbe niti ne da vsebinsko preizkusiti. Navaja, da je novo dejstvo oziroma nov dokaz za ugotavljanje zdravstvenih težav oziroma za ugotavljanje njene delovne zmožnosti t. i. naknadno ugotovljeni vzrok, ki je dejansko obstajal že v času pred vložitvijo predloga za obnovo postopka. Zato je tožnica vložila predlog za obnovo postopka pravočasno ter tudi, kot popolno vlogo in bi moral toženec v zvezi z njenim predlogom za obnovo postopka tožnici izdati pozitivno odločbo. Poudarja, da imajo dolgotrajne emisije hrupa, zvoka in tresljajev, ki jih izvaja neposredna bližina intenzivnega železniškega prometa, neposredne in negativne posledice na tožničino zdravstveno stanje in na zmanjšanje njene delovne zmožnosti. Meni, da bi moral biti vložen predlog za obnovo postopka vsebinsko obravnavan, ne pa, da je bil s sklepom zavržen. Ravno v izpodbijanem sklepu in odločbi toženca, ter v odločbah v letu 2012, ki so bile sprejete, toženec ni upošteval bivanjskih razmer tožnice. Poudarja, da živi ob največji slovenski železniški ranžirni tovorni postaji in da je ob večjih hitrostih vlakov tudi hrup večji. Če bi šlo za navadno železniško potniško postajo, bi bile tudi hitrosti manjše, ker bi vlaki na postaji ustavljali in bi bila obremenjenost s hrupom manjša. Spekter diagnoz (sidrom kronične utrujenosti, sindrom izgorelosti, anksiozno depresivna stanja), ki so bila diagnosticirana v postopkih pri tožencu v letih 2001, 2003 in 2005, je bil v postopku v letu 2012 popolnoma prezrt, prav tako pri delu sodnih izvedencev v sodnem postopku. Skladno s Pravilnikom o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij bi bilo v upravnem postopku v letu 2012 možno upoštevati hrup v domačem bivanjskem okolju. V upravnem postopku leta 2012 je bila postavljena diagnoza, ki je v bistvu stranska, predlagana glavna diagnoza pa se je zanemarila. Tudi pri delu sodne izvedenke v sodnem postopku, še ni vedela za zdravstvene posledice ekscesnega hrupa. Obolevnosti, ki so bile bistvene za odločanje o izgubi sposobnosti organiziranega pridobitnega dela, so sindrom kronične utrujenosti in kronična okužba z EBV ter depresivna stanja. Simptomi teh bolezni ter resnost teh bolezni so toliko hujši ob večdesetletnem bivanju v ekscesno prekomerno hrupnem okolju. Nobeden od izvedencev ni tožnice povprašal po razmerah v domačem bivalnem okolju. Ta okoliščina je bila prezrta na vseh stopnjah odločanja pri tožencu in na sodišču. Tožnica do 23. 4. 2015, do udeležbe na strokovnem posvetu, ni vedela, da lahko prekomeren hrup povzroči zdravstvene težave, ki jih ima in zaradi katerih ni več sposobna organiziranega pridobitnega dela. Poškodbe zdravljenja zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu se kažejo predvsem kot motnja sporazumevanja, kvalitativne motnje spanja, prebujanje, plitvo spanje, občutek stalne nenaspanosti in nespočitosti, posledično motnje koncentracije in pozornosti, zmanjšana delovna učinkovitost ter duševne motnje. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu bistveno vpliva na učinkovitost pri reševanju zahtevnih miselnih nalog. Okoliščine ekscesno prekomernega hrupa v bivalnem okolju so bile v predlogu za obnovo podrobno pojasnjene in dokumentirane s podatki o hrupu v bivalnem okolju. Že sami izvidi lečečih zdravnikov, ki so bili predloženi predlogu z dne 4. 6. 2012, pa tudi pričanje tožnice na sodišču, so izpričevali, da tožnica ni več sposobna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela se izkazuje še vedno, saj je tožnica še vedno kontinuirano v bolniškem staležu. Bistveno za celotno zadevo je, da iz mnenj izvedenskih organov toženca v letu 2012 in 2013 ter izvedencev sodišča v letu 2014 izhaja, da so spregledali okoliščine v domačem bivalnem mikro okolju z ekscesno preobremenjenostjo s hrupom ter obšli njihov vpliv na zdravstveno stanje tožnice in na njeno delovno zmožnost, da so spregledali, da se sindrom kronične utrujenosti in kronična okužba z EBV ter depresivna stanja izražajo v bistveno hujši obliki ob večdesetletnem življenju v prekomernem hrupu. Vse te bolezni se ob bivanju v okolju, ki je prekomerno obremenjeno s hrupom v večernem in nočnem času, z leti samo poslabšujejo, nikakor pa se ne morejo umakniti ali izboljšati, kot izhaja iz izvedenskih mnenj v letu 2012, 2013 in 2014. Predlog osebnega zdravnika in tožnice z dne 4. 6. 2012 je opozoril na to, da se je stanje dosedanjih kroničnih težav toliko poslabšalo, da varstvo v dosedanjem obsegu ne zadošča več in je potrebno varstvo tožnice in njenega zdravja razširiti za I. kategorijo invalidnosti. Nova dejstva in novi dokazi, ki so postali tožnici znani šele 23. 4. 2015 v zvezi s posledicami večdesetletne izpostavljenosti prekomernemu večernemu in nočnemu hrupu v domačem bivalnem okolju in so bili podani v predlogu za obnovo 14. 5. 2015 ter v pritožbi dne 20. 8. 2015, postavljajo v drugo luč izvide, ki so že vloženi v spis od 4. 6. 2012 oziroma so v spisu že od 30. 11. 2000, to je ob prvem nastanku invalidnosti, saj domače bivalne okoliščine dodatno pojasnjujejo, zakaj je prišlo do prve invalidnosti v letu 2001 in zakaj je prišlo do trajne izgube delazmožnosti. Oblikovanje novega predloga za ponovno uvedbo novega postopka pred tožencem je brezpredmetno in nepotrebno. Nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela se je izkazala že s predlogom vloženim 4. 6. 2012. Navaja, da se ji je zdravstveno stanje po tej obravnavi poslabšalo, kar je razvidno iz diagnoze in ugotovitev specialista v letu 2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Brez podlage in neutemeljeni so pritožbeni očitki, da so zaključki in ugotovitve sodišča prve stopnje protispisni in da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti. Prav tako pa je neutemeljen očitek, da je sodišče odločilo mimo in preko postavljenega tožbenega zahtevka.

6. V obravnavani zadevi sta predmet sodne presoje dokončna odločba toženca št. ... z dne 8. 9. 2015 v zvezi s prvostopenjskim sklepom št. ... z dne 5. 8. 2015, s katerim je toženec tožničin predlog za obnovo postopka zavrgel. Sporno v tej zadevi je, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obnovo upravnega postopka določene v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP).

7. Obnovo postopka je po določbah ZUP mogoče zoper dokončno odločbo uspešno uveljaviti, če je vložena v predpisanem subjektivnem in objektivnem roku in če je izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov, taksativno določenih v 260. členu istega zakona, med drugim tudi, če stranka najde ali pridobi možnost uporabiti takšne nove dokaze (v bistvu stare dokaze, ki so obstajali že v času prejšnjega postopka), da bi bila na njihovi podlagi izdana ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni že v prejšnjem postopku, ki ga želi stranka obnoviti. Kadar navedene predpostavke niso izpolnjene, ker predlog bodisi ni dovoljen, popoln ali pravočasen oziroma ga ni podala upravičena oseba in pa tudi v primeru, ko ni izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov oziroma obnovitveni razlog, zaradi katerega predlaga obnovo postopka, mora pristojni organ predlog s sklepom zavreči, kot je v predmetni zadevi pravilno storil toženec s prvostopnim sklepom, potrjenim z dokončno odločbo, ki ju je utemeljeno sodišče prve stopnje štelo za pravilna in zakonita.

8. V obravnavani zadevi je tožnica z vlogo z dne 14. 5. 2015 uveljavljala obnovo postopka končanega z odločbo toženca št. ... z dne 7. 9. 2012, s katerim je tožničino zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnil na podlagi mnenja invalidske komisije v A. z dne 22. 8. 2012, da je pri tožnici od 29. 5. 2001 in še nadalje zaradi posledic bolezni podana II. kategorija invalidnosti, ker je ob ugotovljeni okvari celotne hrbtenice, ki ji je pridružena anksiozna depresivna simptomatika, v polovičnem delovnem času še zmožna opravljati drugo ustrezno delo z omejitvami: psihično manj naporno delo, brez vsiljenega ritma in tempa dela, brez dela s strankami, delovno mesto po nastanku invalidnosti „področna podsekretarka v sektorju za nadzor“ pa je ustrezno delo.

9. Predlog za obnovo postopka je toženec z izpodbijanim sklepom potrjenim z dokončno odločbo zavrgel, ker je zaključil, da predložena dokazila niso nov dokaz oziroma nova dejstva v smislu prvega odstavka 260. člena ZUP in da takšni razlogi tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.

10. Samo sklicevanje tožnice na informacijo pridobljeno na strokovnem posvetu, da izpostavljenost prekomernemu hrupu povzroča takšne zdravstvene težave kot jih ima, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more predstavljati zakonitega obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Obnovitveni razlog bi bil lahko po citirani točki ZUP izkazan le, če bi tožnica uveljavljala takšno novo dejstvo ali predložila nove dokaze, ki bi se nanašali izključno na dejansko stanje v njeni zadevi in bi torej predložila konkretne dokaze o vplivu prekomernega hrupa v domačem okolju na njene zdravstvene težave oziroma njeno delovno zmožnost, to je takšne dokaze o njenih zdravstvenih težavah, do katerih je prišlo zaradi prekomernega hrupa v domačem okolju, zaradi teh zdravstvenih težav pa ni več zmožna za pridobitno delo, ti dokazi pa so obstajali že v prejšnjem postopku.

11. Takšnih dokazov pa tožnica ni predložila. Tudi sicer za samo odločitev v zvezi z zmožnostjo za delo oziroma kategorijo invalidnosti ter o pravicah iz invalidskega zavarovanja, razlogi, dejavniki ali okoliščine, zaradi katerih je prišlo do določenih zdravstvenih težav, niso relevantni oziroma ne bi mogli v prejšnjem postopku, tudi če bi bili znani, pripeljati do drugačne odločitve.

12. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da so bile okoliščine ekscesno prekomernega hrupa v bivalnem okolju v predlogu za obnovo postopka podrobno pojasnjene in dokumentirane in da so bile te okoliščine v mnenjih invalidskih komisij spregledane, neutemeljene. Druge navedbe, kot so, da je bila šele 12. 2. 2016 odpuščena iz druge hospitalne obravnave na Psihiatrični kliniki, sklicevanje na izvide iz leta 2016 in da je uvedba novega postopka brezpredmetna, pa so za ta postopek irelevantne in se sodišče zato do njih ni opredeljevalo.

13. Ker je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.