Jedro

Ker sodišče druge stopnje na interni seji ni drugače ocenilo listin, ampak je brez pritožbene obravnave in brez dokazne ocene izvedenih dokazov spremenilo dejansko stanje. To pomeni, da je brez dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov, ugotovilo drugačno dejansko stanje. V takem postopku pa je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi z uveljavljeno kršitvijo 373. člena ZPP, prav tako pa tudi po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77, saj strankam ni bila dana možnost razpravljati o dejstvih, ki jih ima drugostopno sodišče pri rešitvi spora za odločilne.

Izrek

1) Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

2) Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo spremenilo odločbo upravnika C. J. z dne 26.11.1996 in odločbo disciplinske komisije Vlade Republike Slovenije z dne 17.3.1997 tako, da je za ugotovljeno hujšo kršitev delovne obveznosti tožnika iz 2. točke 1. odstavka 45. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 22/91, 2/91-I in 4/93 - ZDDO) sicer vzdržalo v veljavi disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, njegovo izvršitev pa je odložilo za dobo enega leta. Ugotovilo je, da so bili za pogojno odložitev izvršitve ukrepa izpolnjeni pogoji iz 90. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR), saj je bil tožnik prvič v disciplinskem postopku, s storitvijo kršitve pa niso nastale škodljive posledice, niti ni prišlo do motenj. V posledici te odločitve je ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo stroške postopka v znesku 55.679,00 SIT s pripadki.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo odločitev prvostopnega sodišča tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ugotovilo je obstoj obteževalnih okoliščin - motnje v delovnem procesu in možnost nastanka škodljivih posledic - ki sodišču prve stopnje niso mogle narekovati pravne presoje glede pozitivne prognoze tožnika. Po stališču pritožbenega sodišča so bile obteževalne okoliščine tako hude, da niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo 90. člena ZDR.

Tožeča stranka je proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke 1. odstavka in zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke 1. odstavka 370. člena ZPP (pravilno 385. člena ZPP/77). V obrazložitvi revizije smiselno navaja, da je pritožbeno sodišče z opustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov spremenilo dejansko stanje in s tem bistveno kršilo pravila postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi svojih dejanskih ugotovitev in ugotovitev disciplinske komisije Vlade Republike Slovenije ocenilo, da tožnikovo ravnanje ni imelo in ni moglo imeti škodljivih posledic in zaradi njega ni prišlo do motenj. Sodišče druge stopnje pa je v nasprotju s temi dejanskimi ugotovitvami štelo, da so škodljive posledice nastale oziroma bi lahko nastale in da je do motenj vsekakor prišlo, ker je morala mobilna ekipa intervenirati pri ustavitvi tovornega vozila. Sodišču druge stopnje očita tudi zmotno uporabo materialnega prava in zato predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila na podlagi določbe 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92 in 19/94 - ZPP/77, ki jo je na podlagi 1. odstavka 498. člena zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V svojem odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Ugotovilo pa je, da je podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77 in smiselno uveljavljana kršitev določbe 373. člena ZPP/77 (v zvezi s 1. odstavkom 354. člena ZPP/77). Iz vsebine revizije izhaja, da tožeča stranka očita sodišču, da je brez obravnave in brez ocene izvedenih dokazov spremenilo dejansko stanje in na tako spremenjeno dejansko stanje oprlo svojo odločitev.

Sodišče druge stopnje je kljub presoji, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno, na nejavni seji odločilo tako, da je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev obstoja obteževalnih okoliščin, ki se kažejo v nastanku motenj in možnostjo nastanka škodljivih posledic. Če voznika tovornjaka ne bi ustavila mobilna ekipa, bi škodljive posledice nastale, njena intervencija pa po ugotovitvi sodišča druge stopnje vsekakor pomeni motnjo v delovnem procesu. Svojo odločitev je pritožbeno sodišče torej oprlo na dejstva, ki v prvostopnem postopku niso bila ugotovljena, saj je sodišče prve stopnje izrecno ugotovilo, da škodljive posledice zaradi tožnikovega nedopustnega ravnanja niso nastale, niti ni prišlo do motenj (3. odstavek na strani 3 obrazložitve).

Na nejavni seji senata lahko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi samo na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščem prve stopnje in na katera se opira prvostopna sodba tako, da sprejme dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v prvostopni sodbi ali ga spremeni na način kot je predpisan v 1., 3. in 4. točki 373. člena ZPP/77. Dejstva, ki niso bila ugotovljena v prvostopnem postopku in na katera sodišče prve stopnje ni oprlo svoje odločitve, smejo biti podlaga za sojenje v pritožbenem postopku le, če se ugotovijo na podlagi obravnave pred sodiščem druge stopnje (2. odstavek 362. člena ZPP/77). Če sodišču druge stopnje za pravilno pravno presojo manjkajo odločilna dejstva, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje tudi svoje odločitve ni oprlo, pa ne šteje za potrebno, da samo opravi obravnavo, sme na podlagi določila 1. odstavka 370. člena ZPP/77 le razveljaviti sodbo in sodišču prve stopnje naložiti, da opravi novo obravnavo.

Kot uvodoma povedano, je sodišče prve stopnje na podlagi presojenih dokazov ugotovilo, da škodljive posledice in motnje sploh niso nastale. Sodišču druge stopnje, ki s temi ugotovitvami "ni soglašalo" (1. odstavek na strani 6 obrazložitve) pa je služilo za podlago njegovi odločitvi prav dejstvo, da so motnje nastale, škodljive posledice pa bi lahko nastale. Sodbo je torej oprlo na dejstvo, ki ga na obravnavi ni ugotovilo, sodišču prve stopnje pa za presojo ni bilo potrebno. Izhajalo je iz odločitve disciplinske komisije Vlade Republike Slovenije, ki je zoper tožnika postopek zaradi očitane hujše kršitve delovne obveznosti, storjene z dovolitvijo tovornemu vozilu zapustiti carinsko črto in mu s tem omogočiti nadaljevati vožnjo v carinsko območje Republike Slovenije, ustavilo. To bi torej pomenilo, da intervencije mobilne ekipe ni bilo možno pripisati ravnanju tožnika.

V obravnavanem primeru pa sodišče druge stopnje na interni seji ni drugače ocenilo listin - saj se v razlogih ne sklicuje na odločilna dejstva, ki bi izhajala iz njihove vsebine - ampak je brez pritožbene obravnave in brez dokazne ocene izvedenih dokazov spremenilo dejansko stanje. To pomeni, da je brez dokazne ocene pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov, ugotovilo drugačno dejansko stanje. V takem postopku pa je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi z uveljavljeno kršitvijo 373. člena ZPP, prav tako pa tudi po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77, saj strankam ni bila dana možnost razpravljati o dejstvih, ki jih ima drugostopno sodišče pri rešitvi spora za odločilne. V sodbi sodišča druge stopnje pa tudi razlogi o odločilnih dejstvih, s katerimi bi bile konkretizirane obteževalne okoliščine, niso navedeni. To pa pomeni bistveno kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Ker je sodišče druge stopnje iz navedenih razlogov storilo v reviziji očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno sojenje (1. odstavek 394. člena ZPP/77).

O stroških revizijskega postopka je bilo odločeno na podlagi 3. odstavka 166. člena ZPP/77. Določbe ZPP/77 je revizijsko sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).