Jedro

Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.

Izrek

I.Tožbi po primarnem tožbenem zahtevku se ugodi. Sklep Ministrstva za zdravje Republike Slovenije št. 181-551/2023/10 z dne 22. 3. 2024 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od poteka paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.S sklepom št. 181-551/2023/10 z dne 22. 3. 2024 (v nadaljevanju izpodbijan sklep) je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) zavrgla predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja A. A., rojene .... 2021, stanujoče ... (1. točka izreka) ter odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) dne 11. 1. 2024 podali predlog za trajno opustitev obveznega cepljenja za otroka A. A. iz razloga alergij na sestavine cepiva ter bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, saj ocenjujeta, da otrok ni v primernem zdravstvenem stanju za cepljenje (zdravstvene težave otroka sta tožnika v predlogu opisala), od pediatra pa tudi nista bila dovolj obveščena glede informacij in podatkov o lastniških imenih cepiv/zdravil, proizvajalčevih navodil, stranskih učinkih, učinkovinah ter sestavinah na alergije na cepiva. Po pregledu vloženega predloga je toženka ugotovila, da predlog za opustitev cepljenja ni popoln, ker predlogu ni predložena zdravstvena dokumentacija, ki bi izkazovala navedbe tožnikov o zdravstvenem stanju otroka oziroma, ki bi utemeljevala razloge, zaradi katerih se cepljenje opusti. Toženka je zato v skladu s prvim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) tožnika pozvala, da v roku 14 dni predlog ustrezno dopolnita na način, da predložita medicinsko dokumentacijo, ki izkazuje navedbe, zaradi katerih se vlaga predlog za opustitev cepljenja. Vlagatelja sta predlog za opustitev cepljenja dopolnila z dopisom, v katerem sta zapisala, da menita, da sta k predlogu že priložila vso ustrezno dokumentacijo, opisala sta zdravstveno stanje otroka ter priložila kopijo zdravstvenega kartona za leta 2022, 2023 in 2024. Po presoji toženke tožnika nista priložila zdravstvene dokumentacije, ki bi utemeljevala opustitev cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, saj nista predložila izvidov, ki bi dokazovali bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem (izvid zdravnika ustrezne specialnosti, odpustnica iz bolnišnice), zato je njun predlog na podlagi devetega odstavka 22. a člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) zavrgla. Iz tega razloga toženka tudi ni izvedla razgovora pred komisijo za cepljenje, ki sta ga predlagala tožnika, saj je razgovor možen le v primeru, če je predlog za opustitev cepljenja pravočasen in pravilno dopolnjen.

Tožbene navedbe

3.Tožnika se z odločitvijo toženke ne strinjata in vlagata tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (ZNB). Navajata, da je hči A. A. ob rojstvu prejela cepivo Konakion (K vitamin), po katerem so se pričele zdravstvene težave. Pojavila se je zlatenica, ki je niso zdravili, in alergija v obliki atopijskega dermatitisa, ki je pri A. A. prisoten še danes. Od rojstva naprej hči oboleva za respiratornimi težavami (prehladi, viroze, bronhitis, pljučnica), kar kaže na obremenjen imunski sistem. V starosti 6 tednov se je pojavila huda komplikacija, ko je deklica prenehala dihati in je bila potrebna hospitalizacija. V času zdravljenja ji je močno padla telesna teža. A. A. je od rojstva do danes, ko je stara dve leti in pol, neprestano bolna. V zadnjem obdobju je bila več kot desetkrat pri zdravniku, prebolela norice, angino, bolezni zgornjih in spodnjih dihal, gripo, bolezni ušes, pred mesecem in pol je imela povišano temperaturo skupaj pet tednov. Ustrezne alergološke, imunološke in nevrološke preiskave do sedaj še niso bile opravljene, ker jih na njih niso napotili. Dodatno skrb glede cepljenja povzroča tudi dejstvo, da so se reakcije na cepivo pojavile tudi pri njenem starejšem bratcu B. B., pa tudi pri nekaterih drugih sorodnikih. B. B. je po prvem cepljenju utrpel hud stranski učinek, malo po tem pa diagnosticirano kronično neozdravljivo bolezen Diabetes tip 1. V tretjem mesecu starosti je po prejemu 1. odmerka cepiva doživel hude stanske učinke - neutolažljivo in krčevito več dnevno jokanje (encefalitični jok), povišano telesno temperaturo, neodzivnost, prazen pogled. Glede na vse navedeno, bi bilo pred cepljenjem pri A. A. potrebno opraviti ustrezne dedne preiskave. Iz teh razlogov sta podala predlog za trajno opustitev cepljenja, predlogu pa sta poleg pisne obrazložitve dodala tudi vso zahtevano zdravstveno dokumentacijo, ki podpira razloge za opustitev cepljenja. Dodatno dokumentacijo (zdravstveni karton) sta priložila še v dopolnitvi predloga po pozivu toženke. Navedla sta tudi, da določene dokumentacije ne moreta predložiti, ker ustrezne preiskave glede alergij na sestavine cepiva in imunološke preiskave glede primernosti zdravstvenega stanja otroka kljub indikacijam niso opravili. Prepričana sta, da zdravstveno stanje hčerke ni primerno za cepljenje, saj je njen imunski sistem poškodovan, zelo verjetno pa je senzibilizirana na določene sestavine cepiva Konakion, ki so lahko tudi sestavine cepiv, s katerimi bi morala biti cepljena po programu. Zavrženje njunega predloga je zmotno, saje je vloga popolna in primerna za obravnavo na komisiji za cepljenje pri Ministrstvu za zdravje. Sklep je pomanjkljivo obrazložen oziroma sploh ni obrazložen, dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Celotna vloga tožnikov ni bila upoštevana. Določene zdravstvene dokumentacije ni mogoče predložiti, poleg tega pa je toženka tista, ki je dolžna zagotoviti izvedbo zakonsko predpisanih preiskav pred cepljenjem, kot to predvideva prvi odstavek 22.c člena ZNB. Zavrženje predloga je v konkretnem primeru, glede na to, da je toženka ugotovila, da zdravstvena dokumentacija ni ustrezna, dejansko pomenila že vsebinsko obravnavo predloga, zato je protislovno stališče v izpodbijanem sklepu, da vsebinska obravnava predloga na komisiji ni potrebna, to pa je v nasprotju z določili ZUP, ki določajo pogoje za vložitev vlog in njihovo obravnavo.

Glede na navedeno sta tožnika prepričana, da je predlog za trajno opustitev cepljenja popoln, zavrženje predloga kot nepopolnega pa neutemeljeno, zato naj sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno obravnavo, pri tem pa naj toženki naloži, da vlogo tožnikov vzame v obravnavo in jo pošlje komisiji za cepljenje, ki naj predlog preuči v skladu z ZNB, opravi ustrezne preiskave, opravi razgovor s staršema, kot sta to že zahtevala v predlogu, in na podlagi vsega navedenega izda strokovno mnenje o tem, ali se cepljenje hčerke opusti ali ne. Podredno tožnika predlagata, da sodišče z upoštevanjem prvega odstavka 65. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravi in izda sodbo, s katero odloči o zadevi, v obeh primerih pa zahtevata povrnitev sodne takse in stroškov priprave tožbe v roku 15 dni.

Odgovor na tožbo

5.Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam, opisuje potek upravnega postopka ter navaja, da je Komisija zavzela splošno stališče, da se pred prvim cepljenjem alergološki testi na sestavine cepiva ne izvajajo, saj niso potrebni in ne strokovno utemeljeni. Navedbe, ki jih tožnika podajata v obrazložitvi predloga niso podprte z zdravstveno dokumentacijo: v tem oziru gre za mnenje tožnikov, ki mu toženka ne more slediti, saj je vezana na uporabo ZNB. V kolikor je zdravstveno stanje tako resno, kot zatrjujeta tožnika, je utemeljeno pričakovati, da bodo navedbe potrjene z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Iz zdravstvenega kartona otroka izhajajo akutne bolezni ali vročinska stanja, ki jih je mogoča zdraviti doma, ta stanja pa po tretjem odstavku 22.a člena ZNB niso razlog za opustitev cepljenja, temveč razlog za začasno odložitev cepljenja. Izpodbijan sklep je po njenem mnenju tudi ustrezno obrazložen, navedbe tožnikov v tem oziru niso utemeljene. Zanika vse očitane kršitve nepravilne uporabe materialnega prava ter pojasnjuje, da v postopku trajne opustitve obveznega cepljenja zdravstvena dokumentacija ni zgolj priloga, temveč obvezna sestavina predloga. Zato tudi ni "opravičljivo" dejstvo, da pri A. A. še niso bile opravljene preiskave, saj bi tožnika morala ustrezno zdravstveno dokumentacijo priložiti že prvotnemu predlogu ali pa se na navedene razloge za opustitev cepljenja ne sklicevati, če za te razloge ne obstajajo ustrezna dokazila, ki jih v šestem odstavku 22.a člena določa ZNB. Za nobenega iz razlogov navedenih v ZNB tožnika nista predložila ustrezne dokumentacije, zato je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu pravilna, kršitve določil ZNB in ZUP niso bile zagrešene, sodišče pa naj zato tožbo tožnikov zavrne kot neutemeljeno.

Odločitev brez glavne obravnave

6.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi, zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta, v postopku pa tudi ni sodelovala stranski udeleženec z nasprotnim interesom (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

Sodišče je predmetno zadevo zaradi narave predmeta, to je cepljenja mladoletnega otroka in zaščite javnega zdravja, na podlagi 13.a člena Zakona o sodiščih (ZS), opredelilo kot prednostno in zadevo kot tako vzelo v obravnavo.

Sodna presoja

Tožba je utemeljena.

Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe (v konkretnem primeru sklepa) in pravilno uporabo procesnih in materialnih določb zakona, pri čemer mora preveriti vsebino izreka in obrazložitve odločbe ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1), neustrezno obrazloženost in napake v postopku pa sta v tožbi uveljavljala tudi tožnika.

Bistvo tožbenih trditev je, da je toženka nepravilno in nezakonito zavrgla popoln predlog tožnikov za opustitev cepljenja, da je sklep neobrazložen, saj ne vsebuje razlogov in drugih sestavin, ki jih zahteva 214. člen ZUP, da je toženka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter temu posledično nepravilno uporabila določila ZNB.

Sodišče po pregledu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je po navedbi zakonskih določil in opisa poteka upravnega postopka, toženka predlog za trajno opustitev cepljenja zavrgla na podlagi devetega odstavka 22.a člena ZNB z utemeljitvijo, da predlagatelja predlogu nista priložila zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njune navedbe glede opustitve cepljenja zaradi alergije na sestavine cepiva in bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, ki sicer predstavlja obvezno prilogo predloga za trajno opustitev cepljenja. Zaradi nepopolnosti predloga za opustitev cepljenja iz obrazložitve izhaja še, da se razgovor pred komisijo za cepljenje ni opravil.

O ugoditvi oziroma zavrnitvi opustitve cepljenja kot pristojni organ odloča toženka, na katero je potrebno nasloviti predlog za opustitev cepljenja na predpisanem obrazcu (deveti odstavek 22.a člena ZNB). Po četrtem odstavku 22.a člena ZNB (veljavnem v času odločanja toženke) je zdravstvena dokumentacija osebe, za katero se predlaga opustitev cepljenja, sestavni del predloga za opustitev cepljenja. V času izdaje izpodbijanega sklepa je že veljala novela ZNB-B, ki je v devetem odstavku 22.a člena predvidela, da se predlog, ki ne vsebuje ustrezne medicinske dokumentacije predvidene v šestem odstavku 22.a člena ZNB, zavrže.

Pri presoji predlogov za opustitev cepljenja toženki skladno z ZNB pomaga komisija za cepljenje. Ta po preučitvi predloga, pridobitvi morebitne dodatne dokumentacije ali dodatnih preiskav ter razgovora z osebo oziroma zakonitimi zastopniki osebe, najpozneje v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja, poda strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, takšno strokovno mnenje pa posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (22.c člen ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije toženka izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja komisije. Odločba mora vsebovati: - navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje, - razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo, - časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja, - navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

Obrazloženo pomeni, da komisija poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank (3., 5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

V kolikor je namreč obrazložitev odločbe pomanjkljiva in v njej ni konkretizirano obrazloženo, katere so tiste okoliščine, ki so organ vodile k sprejetem zaključku, dokazi, ki utemeljujejo obstoj takih dejstev in preudarki, ki so upravni organ vodili pri odločanju, gre za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva, posledično pa so zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.

Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja. Organ mora namreč v primeru, da predlogu za opustitev cepljenja ne ugodi, argumentirano in konkretizirano pojasniti zakaj določena in predložena zdravniška dokumentacija in zdravstveni karton, ki izkazuje potek bolezni obravnavanega vlagatelja, ni ustrezna oziroma ni ustrezne vsebine. Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. V odgovoru na tožbo je sicer navedla, da vsa medicinska dokumentacija izkazuje le akutne bolezni ali vročinska stanja, ki jih je mogoče zdraviti doma, takšna stanja pa po tretjem odstavku 22.a člena ZNB niso razlog za opustitev cepljenja, temveč za njegov odlog, vendar pa takšne dodatne obrazložitve ni mogoče upoštevati, saj skladno s sodno prakso toženka obrazložitve izpodbijane odločbe v odgovoru na tožbo ali z navedbami v upravnem sporu ne more dopolnjevati.

Zdravstvena dokumentacija, ki utemeljuje predlog za opustitev cepljenja, je predvidena v šestem odstavku 22.a člena ZNB. Dokumentacija vključuje: - v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana; - v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka; - v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Zdravstvena dokumentacija se mora nanašati izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo (sedmi odstavek istega člena).

Če je iz prve alineje, ki predvideva dokazilo o alergiji za sestavine cepiva in njegovo diagnozo, še mogoče na prvi pogled in brez strokovnega (medicinskega) znanja presoditi, ali predlog za opustitev cepljenja takšno dokumentacijo vsebuje ali ne, to v primeru situacij iz druge in/ali tretje alineje po presoji sodišča ni možno: nezaželeni učinki in bolezenska stanja (na katera sta se v konkretnem primeru sklicevala tožnika) ter dokazila zanje so lahko številni in različni, zato njihova presoja brez medicinskega znanja ni možna. Ob tem ZNB po mnenju sodišča odločevalcu ne daje podlage, da vlagateljev, potem ko so predložili zdravstveno dokumentacijo in celoten zdravstveni karton otroka, pri katerem želijo doseči opustitev cepljenja, pri tem pa posebej izpostavili, da medicinska dokumentacija ne izkazuje v celoti resničnega zdravstvenega stanja otroka, ne povabi pred komisijo: v tem oziru gre za postopek ugotavljanja dejstev, ki jih mora komisija šele ugotoviti v okviru presoje strokovnega vprašanja, za katerega se zahteva medicinsko znanje. Posledično ne gre za pravno vprašanje, kot to smiselno meni toženka, temveč je komisija tista, ki mora z medicinskega stališča oceniti in proučiti razloge podanega predloga za opustitev cepljenja, da jih lahko kasneje kot neustrezne/ustrezne označi organ odločanja. Organ odločanja namreč najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti, ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonskih določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22.c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Navedeno torej pomeni, da je komisija tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja.

18.Zavrženje predloga tožnikov brez strokovne (medicinske) presoje dokumentacije in v tem oziru odsotnost konkretizirane obrazložitve po presoji sodišča ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba katere pravice, dolžnosti in interes so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo v kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

19.Ob tem sodišče dodaja še, da v predmetni zadevi ni sporno, da sta tožnika v postopku podala zahtevo za razgovor pred komisijo. To je, skladno z določilom drugega odstavka 22c. člena ZNB, njuna pravica. V predlogu za opustitev cepljenja sta tožnika navedla bolezenska stanja otroka in nezaželene učinke cepljenja otroka z vitaminom K, izrecno pa sta izpostavila tudi, da jih na preiskave niso napotili, zato razpolagata izključno z dokumentacijo, ki sta jo predlogu predložila. Po presoji sodišča je zato (glede na dejstvo, da gre za mladoletnega otroka), te okoliščine pred zavrnitvijo predloga in v luči pravice do izjave potrebno temeljito razčistiti, kajti gre za poseg v telo, ki mora biti dopusten in, glede na možne posledice, ki se lahko primerijo v primeru alergije na cepivo ali sestavine cepiva ali druge zdravstvene razloge otroka in ogrožanje ali vpliv na javno zdravje, tudi sorazmeren. Organ odločanja mora pri odločanju o opustitvi cepljenja tehtati med zdravjem otroka in varovanjem javnega zdravja, in sicer na način da prouči ali je javno zdravje ogroženo na način, da bi bil upravičen ukrep cepljenja otroka, saj je dobrobit in zdravje mladoletnega otroka ustavna pravica višje ravni kakor splošno javno zdravje, ki se sicer varuje z izvajanjem obveznega cepljenja. Sodišče zato na tem mestu izpostavlja, da je, v skladu s preiskovalnim načelom in načelom materialne resnice iz ZUP, uradna oseba, ki vodi postopek, odgovorna za zbiranje dejstev in dokazov potrebnih za odločitev o predmetu postopka. Gre za katerakoli dejstva od katerih so odvisni meritorna odločitev ali tudi formalni sklepi.

20.Uradno osebo lahko in morajo zanimati ne samo dejstva, ki jih navajajo stranke in drugi udeleženci, temveč vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev po materialnem zakonu. Zato uradna oseba tudi ni vezana na predloge strank glede izvedbe dokazil, temveč lahko sama po uradni dolžnosti odreja kaj in kako (s katerimi dokazili) je treba dokazovati tako v postopkih z eno stranko (aktivno ali pasivno) kot tudi v postopkih z udeležbo dveh ali več strank z nasprotnimi interesi, saj tudi kontradiktornost postopka ne posega v pooblastilo uradne osebe kot gospodarja postopka. Skladno z določilom 138. člena ZUP je zato organ odločanja pred izdajo odločbe dolžan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna in je tako treba strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

21.Posamični akt in dejanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil morajo, skladno s 153. členom Ustave RS, temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu, pri čemer to varstvo ni nič drugačno v upravnih postopkih, saj ima v upravnih postopkih, ravno zaradi vnaprejšnje nadrejenosti javnega interesa in tako upravnega organa v razmerju do posamične stranke, še večji pomen in je še bolj pomembna. Toliko bolj velja v primeru, kadar gre za področje zdravja mladoletnega otroka. Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen EKČP).

22.Glede na zgoraj obrazloženo je tako po presoji sodišča v obravnavanem primeru prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, saj odločbe v posledici odsotnosti obrazložitve o neustreznosti zdravstvene dokumentacije, ki sta jo predlogu predložila tožnika, pri čemer lahko uradna oseba dejstva relevantna za sprejem takšne odločitve ugotovi le s strokovnim pomočnikom, ki ima ustrezno medicinsko znanje, ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, kar je razlog za odpravo odločbe, saj gre pri odločitvi organa za strokovno odločitev organa, ki jo bo moral sam sprejeti.

23.Glede na obrazloženo je sodišče skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijan sklep odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ odpraviti navedeno kršitev upravnega postopka in svojo odločitev ustrezno obrazložiti v izdani odločbi v skladu z 214. členom ZUP. Odločitev organa mora namreč temeljiti na dokazih in tudi materialnopravni podlagi, kar mora biti vse konkretizirano na način, da je mogoče preizkusiti, kateri so bili tisti razlogi, ki so organ vodili k sprejeti odločitvi. Kadar je za presojo organa potrebno strokovno znanje, si organ pomaga s strokovnimi pomočniki, vendar mora tudi v tem primeru svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Ne more pa upravni organ, kot je sodišče v sodbi že izpostavilo, opravljati presoje vprašanj, za katere nima strokovnega oziroma medicinskega znanja za vsebinsko presojo.

Stroški postopka

24.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu sta tožnika, ki ju v postopku ni zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji (izven glavne obravnave), upravičena do povrnitve stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

25.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožnikoma prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 378. členom OZ).

26.Sodna taksa bo tožnikoma vrnjena po uradni dolžnosti.

Zveza:

Zakon o nalezljivih boleznih (1995) - ZNB - člen 22a, 22a/4, 22a/6, 22a/9, 22c, 22c/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 138, 138/1, 214, 214/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.