Jedro

ZBPP ne vsebuje določb, na katere bi lahko tožena stranka oprla odločanje o tožnikovi vlogi za odpis terjatve (za povračilo stroškov sodnega postopka, začasno založenih iz sredstev brezplačne pravne pomoči), ki je prešla na Republiko Slovenijo. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 5. 2016 in je bila tako njegova odločitev, s katero je zavrnil predmetno prošnjo, pravilna in zakonita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo A.A. z dne 11. 5. 2016 za odpis obveznosti iz naslova povračila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da je bilo z odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 16/2012 z dne 7. 10. 2014, A.A. naloženo povračilo 427,63 stroškov pravdnega postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema citirane odločbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po preteku roka za prostovoljno izpolnitev je tožena stranka pozvala dolžnika (tožnik v tem sporu), da dolgovane stroške, naložene mu v plačilo (427,63 EUR s p.p.), povrne Republiki Sloveniji na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organa za Bpp ter v roku 8 dni predloži potrdilo, sicer bo v nasprotnem primeru zoper njega predlagala postopek izvršbe.

2. Tožnik je 11. 5. 2016 toženi stranki posredoval vlogo, v kateri je, ob sklicevanju na slab finančni položaj in premoženjsko stanje, zaprosil za odpis dolga. Tožena stranka je v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da stranka, ki ji je sodišče s pravnomočno sodno odločbo naložilo povračilo stroškov pri organu, pristojnem za brezplačno pravno pomoč, ne more zaprositi za odpis plačila. Pravna podlaga za odpis terjatve, ki je v skladu s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prešla na RS, ne obstaja, zato dolžnik A.A. v tem primeru ni upravičen do odpisa pravdnih stroškov, začasno založenih iz sredstev brezplačne pravne pomoči. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je 11. 5. 2016 že podal upravni spor in da, kot je navedel že takrat, tega zneska ne more poravnati. Bil je nezaposlen, prejemnik socialne pomoči, prav tako pa ni bil poučen o tem, da se, če sporazumno konča postopek, kjer je nastopal kot oškodovanec, ti stroški naložijo njemu. V primeru, da bi to vedel, tega vsekakor ne bi storil. Sedaj ima družino in ti stroški mu predstavljajo veliko breme in jih resnično ne more poravnati.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč v pravdni zadevi, v kateri je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobil plačilo v višini 800,00 EUR ter da je bilo glede plačila stroškov postopka s sklepom odločeno, da jih krijeta stranki sami, vsaka v svojem obsegu. V nadaljevanju je tožena stranka z odločbo, št. Bpp 16/2012 z dne 7. 10. 2014 (pravnomočna in izvršljiva dne 15. 12. 2015), tožniku naložila povračilo 427,63 EUR stroškov postopka, ki so bili izplačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči pooblaščenki tožnika v pravdnem postopku. Tožnik je po prejetem opominu pred davčno izvršbo na toženo stranko dne 11. 5. 2016 naslovil prošnjo za oprostitev stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedel, da je bil takrat nezaposlen in prejemnik denarne socialne pomoči ter da je v zadevi, za katero je dobil odobreno brezplačno pravno pomoč, bil oškodovanec, zato ne ve, zakaj ti stroški bremenijo njega. Sedaj je oče in tega zneska ne more poravnati. Tožena stranka je prošnjo tožnika z izpodbijanim sklepom zavrnila kot neutemeljeno.

7. Sodišče je v konkretnem upravnem sporu presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, št. Bpp 16/2012 z dne 24. 10. 2016, v zvezi s tožnikovimi, v tožbi z dne 6. 12. 2016, podanimi navedbami. ZBPP ne vsebuje določb, na katere bi lahko tožena stranka oprla odločanje o tožnikovi vlogi za odpis terjatve (za povračilo stroškov sodnega postopka, začasno založenih iz sredstev brezplačne pravne pomoči), ki je prešla na Republiko Slovenijo. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 5. 2016 in je bila tako njegova odločitev, s katero je zavrnil predmetno prošnjo, pravilna in zakonita. Iz tega razloga so ponovne navedbe tožnika v tožbi v zvezi s slabim finančnim stanjem, za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, nerelevantne.

8. Kot neutemeljene in brezpredmetne zavrača sodišče tudi navedbe tožnika o predhodni (ne)poučenosti o morebitnem vračilu sredstev v primeru sklenitve sodne poravnave. Iz obrazložitve odločbe, št. Bpp 16/2012 z dne 16. 5. 2012, o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nesporno izhaja, da je bil tožnik seznanjen s svojimi obveznostmi iz naslova vračila BPP in tudi s pogoji, kdaj jo je dolžan vrniti.

9. Iz zgoraj navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.