Jedro

Ker je dodatna dokumentacija presegala 200 strani, pripada izvedencu nagrada za zelo obsežno dokumentacijo iz 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu specialistu psihiatru za opravljeno izvedensko delo z dne 12. 8. 2013 priznalo nagrado in stroške v znesku 676,20 EUR bruto, s tem da se neto znesek nakaže sodnemu izvedencu. Sodišče je nadalje odločilo, da je od zneska 676,20 EUR potrebno obračunati in plačati 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 59,84 EUR in ga plačati na poseben transakcijski račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (I. in II. točka izreka). Sodišče je plačilo nagrade in stroškov naložilo toženi stranki (III. točka izreka).

Zoper I. in II. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno priznalo 138,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (od 200 do 300 strani). Po mnenju tožene stranke je bil obseg dodatno proučene dokumentacije manjši. Razen tega tudi ne gre za t.i. dodatno dokumentacijo, temveč za osnovno dokumentacijo, ki je zajeta pri nagradi za študij spisa (sodišče je priznalo 138,00 EUR za študij spisa od 200 do 500 strani). V mnenju je sodni izvedenec tudi povzel dokumentacijo iz sodnega in upravnega spisa. Tako je povzel mnenje invalidske komisije I. in II. stopnje ter izvid z dne 9. 7. 2007, izvid CT glave z dne 15. 10. 2007, angiografski izvid vratnih arterij, mnenje psihiatra z dne 12. 2. 2008, izvid klinično psihološkega pregleda z dne 10. 12. 2007 in izvid psihološkega pregleda z dne 27. 9. 2010 ter z dne 19. 6. 2013. Gre torej za sedem izvidov (od tega pa so bili vsi predmet ocene v postopku izdaje izpodbijanih odločb v predsodnem postopku). Dodaten je bil zgolj izvid iz leta 2013. Tako bi sodišče za študij dodatne dokumentacije lahko priznalo največ 46,00 EUR nagrade oziroma izvedenec sploh ni upravičen do nagrade za študij dodatne dokumentacije. Po mnenju tožene stranke je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo in sicer 49. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 88/2010). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da višino nagrade in prispevka ustrezno zniža oziroma da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in ga v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. V Ps 685/2011 z dne 16. 5. 2013 za izdelavo izvedenskega mnenja postavilo sodnega izvedenca s področja psihiatrije. Izvedencu je naložilo, da pregleda medicinsko dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, ki naj ga sam pridobi pri tožnikovi osebni zdravnici. Nadalje naj tožnika tudi osebno pregleda in po potrebi pridobi še drugo dokumentacijo potrebno za izdelavo izvedenskega mnenja. Sodni izvedenec je dne 12. 8. 2013 podal pisno izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je proučil dokumentacijo v upravnem in sodnem spisu ter tudi pridobil in proučil originalni zdravstveni karton z vloženimi izvidi. Tega je pridobil od tožnikove izbrane zdravnice. Tožnika pa je tudi osebno pregledal. V nadaljevanju izvedenec tudi povzema določene izvide oziroma medicinsko dokumentacijo. Sodišču je predložil stroškovnik za opravljeno delo iz katerega izhaja, da je proučil sodni spis s prilogami (nad 200 strani) ter da je zbiral in proučil dodatno medicinsko dokumentacijo (nad 200 strani). Tožnika je osebno pregledal, skupaj z izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja ter ostalih materialnih stroškov je priglasil nagrado v višini 676,20 EUR. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo stroškovniku in priznalo izvedenino v višini 676,20 EUR bruto.

Glede na pritožbene navedbe je sporno, ali je sodišče prve stopnje pravilno dosodilo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije.

V 49. členu Pravilnika je določeno, da za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada izvedencu za manj obsežno (do 100 strani) 46,00 EUR, za obsežno (od 100 do 200 strani) 92,00 EUR in za zelo obsežno (od 200 do 300 strani) 138,00 EUR.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je tožnik skladno z navodilom sodišča prve stopnje sam pridobil dodatno dokumentacijo in sicer gre za tožnikov zdravstveni karton. V primeru, da bi ta zdravstveni karton pridobilo sodišče, bi lahko tudi samo presodilo obseg zdravstvene dokumentacije v tem kartonu. Ker pa je pridobitev kartona naložilo sodnemu izvedencu je sodišče sledilo obrazložitvi razvidni iz stroškovnika, torej da dodatna dokumentacija presega 200 strani. Tudi pritožbeno sodišče se s tako odločitvijo strinja. Nenazadnje tudi tožena stranka v pritožbi svojih navedb, da naj bi bil obseg dodatne dokumentacije manjši od 200 strani, z ničemer ne utemelji. Glede citiranja posameznih izvidov, ki se sicer res nahajajo tudi v dokumentaciji upravnega spisa, še ne pomeni, da sodni izvedenec ni proučil tudi drugih izvidov. Izvedenec je citiral tiste izvide, za katere je menil, da so odločilni pri podaji izvedenskega mnenja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.