Jedro

Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Iz te določbe jasno izhaja, da je potrebno stranki, ki ima pooblaščenca, pisanje vročati po pooblaščencu in da je le na ta način vročitev pravilno opravljena. Iz tega pa sledi, da tudi morebitni roki tečejo od vročitve pooblaščencu stranke, ne glede na to, ali je isto sodno pisanje prej, istočasno ali kasneje vročeno tudi sami stranki ali ne. Nepravilna vročitev nima učinka, zato tudi na tek roka, ki teče od pravilne vročitve, ne more vplivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 28. 2. 2019 odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema sodbe plačati 2.379,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Toženi stranki je še naložilo povrnitev izvršilnih in pravdnih s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je po napovedi pritožbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Zahtevala je tudi povrnitev stroškov.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Po določbi drugega odstavka 454. člena ZPP sodišče brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. Dokazni predlog za zaslišanje prič, kakršnega je v postopku pred sodiščem prve stopnje podala tožena stranka, ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člen ZPP, saj ni nujno, da bo oz. bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.1 Ker torej tožena stranka izvedbe naroka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala, kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Pritožbenega očitka o kršitvi 22. člena Ustave Republike Slovenije pa pritožnica ni konkretizirala do te mere, da bi ga bilo mogoče obravnavati. Pritožnica namreč ni z ničemer pojasnila zakaj oz. kako bi bila zaradi ne-izvedbe glavne obravnave prizadeta v svoji pravici do enakega varstvo pravic v postopku pred sodiščem.

8. Tožena stranka sodišču prve stopnje očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje njene vloge, ki jo je vložila dne 4. 10. 2018 in s katero je odgovorila na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe z dne 3. 7. 2018, ni upoštevalo.

9. V spisu se pod red. št. 9 nahaja dopolnitev tožbe tožeče stranke z dne 3. 7. 2018, pod red. št. 11 (list. št. 56) pa poziv toženi stranki v sporu majhne vrednosti, naj odgovori na vlogo tožeče stranke na standardiziranem obrazcu z oznako g.Odg1V-smv-vl_d2, s katerim je bila tožena stranka pozvana naj na prej navedeno vlogo tožeče stranke odgovori v roku 8 dni in opozorjena na posledice. K pisanjem pod red. št. 11 je med drugim pripeta tudi s strani pooblaščenca tožene stranke podpisana vročilnica, iz katere je razvidno, da je pooblaščenec tožene stranke na naslovu, ki je vpisan v register (Lendava – Lendva), dne 6. 7. 2018 s podpisom potrdil prejem (tega pritožba ne izpodbija) pošiljke z vsebino: m.poziv_g(v3), m.sogl_pod(v1), g.Odg1V-smv-vl_d2 r.št. 11, vloga-dopolnitev tožbe s prilogami r.št. 9. Iz predmetne vročilnice tako izhaja, da je pooblaščenec tožene stranke dne 6. 7. 2018 prejel ne samo povabilo k postopku mediacije, kar pritožba izrecno priznava, pač pa (med drugim) tudi dopolnitev tožbe tožeče stranke z dne 3. 7. 2018 (na vročilnici označena kot vloga-dopolnitev tožbe s prilogami r.št. 9) in poziv toženi stranki v sporu majhne vrednosti, naj odgovori na vlogo tožeče stranke na standardiziranem obrazcu (na vročilnici označen kot g.Odg1V-smv-vl_d2).

10. Vročilnica predstavlja javno listino, za katero velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Takšna domneva torej velja tudi glede opredeljene vsebine sodne pošiljke na vročilnici. V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija.

11. Tožena stranka je v pritožbi zgolj navedla, da ne drži navedba sodišča prve stopnje, da je bil poziv z dopolnitvijo tožbe pooblaščencu vročen 6. 7. 2018, da tega dne pooblaščenec tožene stranke ni prejel dopolnitve tožbe ampak je prejel le povabilo k postopku mediacije. S takšno navedbo, za katero poleg tega ni predložila nikakršnega dokaza, pa tožena stranka ne more izpodbiti dokazne vrednosti zgoraj navedene vročilnice. V primeru dejanskega neskladja med vsebino sodne pošiljke in navedeno specifikacijo na vročilnici, bi tožena stranka nedvomno imela možnost, da ob ustrezni skrbnosti po prevzemu sodne pošiljke sodišče na zatrjevano pomanjkljivost opozori.2

12. Glede na navedeno tožena stranka torej ni uspela izpodbiti domneve, ki izhaja iz zgoraj navedene vročilnice, tj., da sta bila pooblaščencu tožene stranke dne 6. 7. 2018 med drugim vročena tudi dopolnitev tožbe tožeče stranke z dne 3. 7. 2018 na red. št. 9 spisa in zgoraj navedeni poziv toženi stranki v sporu majhne vrednosti, naj odgovori na vlogo tožeče stranke. Ne drži torej pritožbena navedba, da je bila sporna vloga tožeče stranke s pozivom za odgovor nanjo toženi stranki vročena šele dne 26. 9. 2018 (pa še to nepravilno).

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer drži pritožbena navedba, da je bilo pooblastilo tožene stranke z dne 26. 4. 2018 priloženo že ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je tožena stranka vložila dne 26. 4. 2018. To pooblastilo se namreč v spisu nahaja na list. št. 15. Vendar pa to ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe. Pomeni namreč zgolj to, da je sodišče prve stopnje pooblaščenca tožene stranke po nepotrebnem pozivalo k predložitvi pooblastila, kar pa na pravilnost sodbe ni moglo vplivati (gl. v nadaljevanju).

14. Po določbi prvega odstavka 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Iz te določbe jasno izhaja, da je potrebno stranki, ki ima pooblaščenca, pisanje vročati po pooblaščencu in da je le na ta način vročitev pravilno opravljena. Iz tega pa sledi, da tudi morebitni roki tečejo od vročitve pooblaščencu stranke, ne glede na to, ali je isto sodno pisanje prej, istočasno ali kasneje vročeno tudi sami stranki ali ne.3 Nepravilna vročitev nima učinka, zato tudi na tek roka, ki teče od pravilne vročitve, ne more vplivati.

15. V konkretnem primeru je osemdnevni rok za odgovor na dopolnitev tožbe z dne 3. 7. 2018 iz prvega odstavka 452. člena ZPP torej začel teči od vročitve pooblaščencu tožene stranke, torej od dne 6. 7. 2018 in je zaradi sodnih počitnic potekel dne 16. 8. 2018, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Na to (nepravilna) ponovna vročitev istih pisanj neposredno stranki dne 26. 9. 2018 ni mogla vplivati. Dne 4. 10. 2018, tj. po poteku zgoraj navedenega osemdnevnega roka, vložena vloga tožene stranke je bila tako prepozna in sodišče prve stopnje dejstev in dokazov, ki so bili navedeni v tej vlogi, skladno z določbo 453. člena ZPP pravilno ni upoštevalo. Posledično tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Preostale pritožbene navedbe v zvezi s tem pritožbenim razlogom so tako nerelevantne.

16. Tožena stranka se na razlog zmotne uporabe materialnega prava zgolj pavšalno sklicuje in ga vsebinsko ne opredeli in ne konkretizira, zato na ta očitek ni mogoče odgovoriti. Navedeno v konkretnem primeru velja še toliko bolj, saj odločitev sodišča prve stopnje temelji predvsem na pogodbenem pravu, na pravilno uporabo pogodbenega prava pa sodišče tudi ne pazi po uradni dolžnosti.4

17. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka upoštevajoč pogodbeno dogovorjen način ugotavljanja ustreznosti izpolnitve, izpolnila svoje obveznosti po tej pogodbi (posredovanje kandidata za prosto delovno mesto prodajalca kuhinj) in da tožena stranka glede svojega ugovora ni zadostila trditvenemu bremenu oz. da je ta ugovor neutemeljen tudi na podlagi pogodbenih določb ter da tožena stranka ni izpolnila pogodbeno dogovorjenih pogojev za uveljavljanje garancijske obveznosti. Ker tožena stranka višini zahtevka ni ugovarjala, je po presoji pritožbenega sodišča na podlagi prej navedenih ugotovitev sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno odločilo, da je tožena stranka vtoževani znesek dolžna plačati (619. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ) skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 378. člena OZ) in stroški postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Same odmere stroškov pa pritožba tudi ne izpodbija.

18. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

19. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ter prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. Betetto N. v Ude L. idr. (2009), Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije; GV Založba, str. 722. 2 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 935/2014 z dne 11.6.2014. 3 Prim. sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 523/2014 z dne 29. 7. 2014. 4 Prim. Sklep in sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 86/2002 z dne 13. 2. 2003, Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 89/2006 z dne 23. 9. 2008 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 259/2010 z dne 10. 6. 2010.