Jedro

O vprašanju, ali kmetija (še) izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, se po osmem odstavku 4. člena ZDKG odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno – pogoji za zaščito se preverijo. Za odločitev o zahtevi za preverbo je pomembno, ali je v zvezi s statusom kmetije prišlo do sprememb v dejanskem in pravnem pogledu.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba in sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-163/2010/11-VN z dne 24. 5. 2011 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Zahtevek stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski upravni organ) je z izpodbijano odločbo in sklepom ugodilo pritožbi A.A. in odpravilo odločbo Upravne enote Grosuplje št. 330-1885/2010-6 (310) z dne 21. 10. 2010 (1. točka izreka), zavrglo zahtevo za ponovno preveritev statusa zaščitene kmetije na naslovu …, v lasti pokojne B.B., ki obsega nepremičnine, vpisane pri vl. št. 139 k.o. … in pri vl. št. 181 k.o. … (2. točka izreka) in ugotovilo, da stroški pritožbenega postopka niso bili zaznamovani (3. točka izreka). Izpodbijani upravni akt je bil izdan v ponovnem postopku, po sodbi tega sodišča opr. št. I U 2025/2010 z dne 19. 4. 2011. Drugostopenjski upravni organ se v obrazložitvi sklicuje na odločbo prvostopenjskega organa št. 330-1529/2008 z dne 8. 7. 2010, s katero je bila zavrnjena zahteva C.C. za izločitev parc. št. 183/3, 183/4 in 183/5 vl. št. 181 k.o. … iz zaščitene kmetije in odločeno, da odločba Upravne enote Grosuplje št. 321-18/97 z dne 14. 8. 1997 ostane v veljavi. Navaja, da je prvostopenjski organ na zahtevo C.C. preverjal, ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščito. Nadalje ugotavlja, da vlagateljica ni izkazala, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije v pogledu predmeta odločanja nastala sprememba v dejanskem in pravnem pogledu. Zato je to zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel. Navaja, da je prvostopenjski organ pri izračunu primerljive površine upošteval tudi parcele 90/4, 92/2, 93/3, 183/3, 183/4 in 183/5 k.o. …, saj je iz zemljiškega katastra ugotovil, da so te parcele po katastrskih podatkih njive, travniki in pašnik. Zato je pravilno štel, da so pomembne za zaščiteno kmetijo. Z izločitvijo parcel 183/3, 183/4 in 183/5 bi bila tudi po njegovem mnenju okrnjena ekonomska sposobnost zaščitene kmetije. Pojasnjuje, da se po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) uporabljajo podatki iz zemljiškega katastra in v tem zakonu ni določeno, da se nezazidana stavbna zemljišča ne štejejo v zaščiteno kmetijo. Po določbi 6. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih se določbe tega zakona o rabi in obdelovanju kmetijskih zemljišč uporabljajo tudi za zemljišča, ki so s planskim aktom določena za stavbna zemljišča oziroma za nekmetijske namene, dokler za njih ni v skladu s predpisi izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drug ustrezen akt. Obrazlaga še določbo 22. člena ZDKG o volilu. Poudarja, da je osnovni namen ZDKG preprečevanje drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko gozdarskih gospodarskih enot. Tožniki vlagajo tožbo zaradi napačne uporabe materialnega in procesnega prava in se sklicujejo na sodbo tega sodišča opr. št. I U 2025/2010. Navajajo, da je prvostopenjski organ glede na spremembo vrste rabe zemljišč po izdaji odločbe z dne 8. 7. 2010 ponovno in na novo odločal o statusu kmetije. Opravil je izračun primerljivih površin nepremičnin, vpisanih v vl. št. 138 k.o. … in vl. št. 181 k.o. …, in to na podlagi podatkov zemljiškega katastra, ki se je v času odločanja prvostopnega upravnega organa ujemal s stanjem zemljiške knjige. Pravilno je zaključil, da preračunana primerljiva kmetijska površina znaša 4 ha 93 arov in 54 m2 in s tem kmetija ne izpolnjuje več pogojev za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG. Zato je bila zahteva C.C. za preveritev popolnoma utemeljena. Glede na to z izpodbijanim aktom upravni organ ne bi smel ugoditi pritožbi A.A. in odločbe z dne 21. 10. 2010 odpraviti ter zahteve za ponovno preveritev zavreči. Z odločbo Geodetske uprave, Območne geodetske uprave Ljubljana št. 90312-529/2002-6 z dne 19. 6. 2009 je namreč prišlo do spremembe vrste rabe parc. št. 89, 90/4, 92/5, 183/3, 183/4 in 183/5 k.o. …, ta odločitev pa je bila potrjena tudi s sodbo tega sodišča opr. št. I U 296/2010 z dne 11. 8. 2010. Prvostopenjski organ je pravilno presodil vloženo zahtevo, ali so še izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, drugostopenjski organ pa ni opravil preverbe te odločitve, torej ali je prvostopenjski organ pravilno presodil vloženo zahtevo v formalnem pogledu, ter se sploh ni ukvarjal z izračunom primerljivih površin na podlagi spremembe vrste rabe določenih parcel. Tožniki predlagajo, da sodišče potrdi odločbo Upravne enote Grosuplje št. 330-1885/2010-6 (210) z dne 21. 10. 2010, podrejeno pa, da odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-163/2010-11-VN z dne 24. 5. 2011 odpravi in zadevo vrne drugostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe, sklicevala se je na razloge v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo tožnikom oporekal pravni interes za tožbo. Navedel je, da je Okrajno sodišče v Grosupljem izdalo vmesni sklep opr. št. D 140/1998 z dne 29. 10. 2010, s katerim je odločilo, da je zapustničin sin A.A. določen za prevzemnika zaščitene kmetije. Ker je prevzemnik zaščitene kmetije že določen, tožniki nimajo več pravnega interesa za presojo vprašanja (ne)zaščitenosti kmetije. Nimajo več možnosti uveljavljati, da kmetija ni zaščitena, ko je že določen prevzemnik. V zapuščinskem postopku namreč sodišče določa prevzemnika po stanju kmetije na dan smrti zapustnice, to je 25. 4. 1998. Enako je bila kmetija zaščitena tudi še v fazi glavne obravnave v zapuščinskem postopku dne 29. 10. 2010. Nadalje se stranka z interesom sklicuje še na pravnomočno odločbo z dne 8. 7. 2010, s katero je bilo odločeno, da se zahteva C.C. za izločitev parcelnih številk 183/3, 183/4 in 183/5, vse vl. št. 181 k.o. …, zavrne, odločba z dne 14. 8. 1997, s katero je bila kmetija določena za zaščiteno, pa ostane v veljavi. Navaja, da tožnica C.C. ni izkazala, da je po pravnomočnosti odločbe o statusu kmetije nastala sprememba v dejanskem in pravnem pogledu, ostali tožniki pa take zahteve niso vložili. Predlaga zavrženje tožbe, podrejeno njeno zavrnitev, in zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožniki so v pripravljalni vlogi z dne 20. 9. 2011 opozorili, da sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. D 140/1998 in popravni sklep še nista pravnomočna, sklicevanje na odločbo z dne 8. 7. 2010 pa je neutemeljeno in zavajajoče, saj gre za popolnoma drug postopek. Navajajo, da je v postopku sprememb katastrskih podatkov sodelovala tudi stranka z interesom. Tožniki so s predloženo dokumentacijo dokazali, da so v času po pravnomočnosti odločitve o statusu zaščitene kmetije nastale spremembe v dejanskem in pravnem pogledu, ter da so v postopku sodelovali vsi tožniki.

V nadaljnjih vlogah je stranka z interesom vztrajala pri svojem stališču, da tožniki nimajo pravnega interesa za vložitev tožbe. Tožniki pa so se sklicevali najprej na nepravnomočnost vmesnega sklepa, po potrditvi sklepa na višjem sodišču pa, da so zoper to odločitev vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, vlogo za dopustitev revizije in revizijo.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijani akt je drugostopenjski upravni organ izdal v ponovnem postopku, po tem ko je to sodišče s sodbo opr. št. I U 2025/2010 z dne 19. 4. 2011 odpravilo njegovo odločbo z dne 19. 11. 2010. Če sodišče upravni akt odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponoven postopek, je pri odločanju upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V že navedeni sodbi je sodišče pojasnilo, da se o vprašanju, ali kmetija (še) izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG, po osmem odstavku 4. člena ZDKG odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno – pogoji za zaščito se preverijo. Za odločitev o zahtevi za preverbo je pomembno, ali je v zvezi s statusom kmetije prišlo do sprememb v dejanskem in pravnem pogledu.

Iz predloženega upravnega spisa so razvidna naslednja dejstva: s prvostopenjsko odločbo z dne 8. 7. 2010 je bila zavrnjena zahteva C.C. za izločitev parc. št. 183/3, 183/4 in 183/5 vl. št. 181 k.o. … iz zaščitene kmetije – smiselno obravnavana kot zahteva za preveritev pogojev za zaščito - in odločeno, da ostane v veljavi odločba z dne 14. 8. 1997, s katero je bila sporna kmetija določena za zaščiteno. V odločbi z dne 8. 7. 2010 je upravni organ ugotovil, da kmetija obsega naslednje primerljive površine: 1,7186 ha njiv, 0,0840 ha sadovnjakov, 1,8794 ha travnikov, 0,2571 ha pašnikov in 1,0720 ha gozdov, skupaj 5,0111 ha primerljivih površin. Z vlogo z dne 7. 10. 2010 je C.C. ponovno pričela postopek za preveritev pogojev za zaščito kmetije. Prvostopenjski upravni organ je z odločbo z dne 21. 10. 2010 odločil, da kmetija ne izpolnjuje več pogojev, da je zaščitena kmetija. Iz izračuna primerljivih površin, ki ga je organ opravil v tej odločbi, je razvidno, da kmetija obsega naslednje primerljive površine: 1,6937 ha njiv, 0,0840 ha sadovnjakov, 1,8000 ha travnikov, 0,2857 ha pašnikov in 1,0720 ha gozdov, skupaj 4,9354 ha primerljivih površin.

Tožniki utemeljeno izpodbijajo ugotovitev v izpodbijanem aktu, da vlagateljica ni izkazala, da je v času od pravnomočnosti odločbe o statusu zaščitene kmetije (tj. od odločbe z dne 8. 7. 2010) prišlo do sprememb v dejanskem in pravnem pogledu. Kot je sodišče že povzelo v prejšnji točki obrazložitve, je prvostopenjski upravni organ ob obravnavanju zahteve za preveritev v odločbi z dne 21. 10. 2010 ugotovil drugačen obseg primerljivih površin, torej drugačno dejansko stanje (v predloženem upravnem spisu so katastrski podatki, na podlagi katerih je opravil preračun), kar je bilo podlaga za drugačno pravno odločitev. V izpodbijanem aktu drugostopenjski upravni organ ni ugotovil, da bi bil ta izračun nepravilen. Navaja, da je prvostopenjski organ pri izračunu primerljive površine upošteval tudi parc. št. 90/4, 92/2, 93/3, 183/3, 183/4 in 183/5 k.o. …, saj so po podatkih zemljiškega katastra te parcele opredeljene kot njive, kot travniki in kot pašnik. Ta ugotovitev vzdrži le glede odločbe z dne 8. 7. 2010. V podatkih upravnih spisov, ki so dejanska podlaga za izdajo odločbe z dne 21. 10. 2010, in to odločbo je na podlagi pritožbe A.A. presojal drugostopenjski upravni organ, pa so zemljiškokatastrskimi podatki drugačni (parc. št. 90/4 in 92/2 sta opredeljeni kot travnik, parc. št. in 93/3 in 183/5 kot pašnik, parc. št. 183/3 in 183/4 pa kot neplodno) in takšne je očitno upošteval prvostopenjski organ.

Glede na navedeno je izpodbijana odločitev o zavrženju zahteve C.C. za ponovno preveritev kmetije z dne 7. 10. 2010 (in s tem povezano odpravo odločbe z dne 21. 10. 2010) glede na podatke iz javnih evidenc, ki so tudi v upravnem spisu, napačna in jo je sodišče moralo odpraviti. Drugostopenjski organ bo moral ponovno presoditi, ali je zahteva za preveritev kmetije z dne 7. 10. 2010 pri prvostopenjskem organu lahko prestala preizkus v formalnem pogledu in omogočila odločitev, kot jo je ta organ sprejel. Sodišče ni upoštevalo ugovora stranke z interesom, da tožniki ne izkazujejo pravnega interesa za obravnavano tožbo, ki jim ga stranka z interesom odreka na podlagi vmesnega sklepa Okrajnega sodišča v Grosupljem opr. št. D 140/1998 z dne 29. 10. 2010 in popravnega sklepa z dne 10. 2. 2011, s katerim je bila določena za prevzemnika kmetije. Z navedenim vmesnim sklepom stranka z interesom ni bila razglašena za dediča zaščitene kmetije. Zato zaradi njenega imenovanja z navedenim sklepom, ki še ni končni sklep o dedovanju, pri ostalih dedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja. Glede na navedbo stranke z interesom, da se v zapuščinskem postopku prevzemnika določa po stanju kmetije na dan smrti zapustnice, pa iz javno dostopne sodne prakse ugotavlja, da ta glede razmerja med zapuščinskim postopkom in upravnim postopkom določitve zaščitene kmetije ni enotna (sklepi opr. št. Cp 1395/2004 (Višje sodišče Celje), II Cp 716/2005 (Višje sodišče Ljubljana), opr. št. I Cp 305/2007 (Višje sodišče Maribor)).

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker je spoznalo, da na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijanega akta, ne more rešiti spora, ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa, in ker v postopku za izdajo akta niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega in v smislu četrtega odstavka te določbe vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožnikom, katerih tožbi je ugodilo, prisodilo 420 EUR povračila stroškov postopka (350 EUR in 20 % DDV). Ta znesek mora plačati toženka.

Stroškovni zahtevek stranke z interesom A.A., ki v tem upravnem sporu ni bil uspešen, je sodišče zavrnilo.