Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba IV U 146/2013

ECLI:SI:UPRS:2013:IV.U.146.2013 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči finančni pogoj premoženje prosilca vrednost nepremičnine
Upravno sodišče
19. september 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po podatkih GURS je vrednost nepremičnine (stavb št. 813 in št. 856) 223.995 EUR, zato je bila po presoji sodišča pravilna odločitev toženke, da je stavbo št. 813, z uporabno površino 74 m2, ocenila z najmanj 91. 476,99 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 1129/2013, kot neutemeljeno zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi razveze zakonske zveze. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da mora prosilec v postopku dodelitve BPP izkazati dva pogoja, finančno premoženjski kriterij oziroma subjektivni in objektivni kriterij, v skladu z določilom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnila je, kako se ugotavlja premoženjski kriterij oziroma subjektivni kriterij in obširno navedla pravne podlage za ugotavljanje tega pogoja. Iz potrdila gospodinjske evidence izhaja, da prosilec živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in dvema mladoletnima otrokoma, vendar je v prošnji za dodelitev BPP navedel, da se je moral zaradi nevzdržnih razmer v zakonski zvezi izseliti iz svoje stanovanjske hiše na naslovu B., v podnajemniško stanovanje na naslovu C. Nadalje je tožena stranka ugotovila, da je prosilec lastnik nepremičnine vpisane v parc. št. 718/1 k.o. ... Z javnim vpogledom v podatke o nepremičninah na spletnem portalu prostor GURS-a je ugotovila tudi, da nepremičnina v naravi predstavlja zemljišče z dvema stanovanjskima stavbama na naslovu B., v skupni vrednosti 223.995,00 EUR. V stanovanjski stavbi št. 856 na naslovu B., živijo prosilčeva žena ter mladoletna otroka in na tem naslovu ima prijavljeno stalno prebivališče tudi prosilec sam. Uporabna površina stanovanjske stavbe je 107,20 m² in ne dosega kriterija primernega stanovanja, kot ga za štiričlansko družino določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, zato ga tožena stranka v skladu z določbo 24. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ni upoštevala kot premoženje prosilca. Ostalo nepremično premoženje, stanovanjsko stavbo št. 813, z uporabno površino 74,00 m², pa je tožena stranka upoštevala pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca in ugotovila, da njena vrednost znaša najmanj 91.476,99 EUR. Ker torej vrednost nepremičnega premoženja, ki ga ima v lasti prosilec presega z zakonom določen premoženjski cenzus, dodelitev BPP prosilcu ni utemeljena. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrniti in nadaljnja presoja o tem, ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP ni potrebna.

2. Tožnik je 2. 7. 2013 v vloženi tožbi predlagal popravo odločbe tako, da se mu odobri BPP, saj je odločitev oprta na napačne podatke. Dejansko živi sam. Je lastnik parcele 718/1 k.o. ..., na kateri stoji samo stanovanjska hiša št. 856, medtem ko stavba št. 813 v naravi ne obstaja. Dejanska vrednost prosilčeve nepremičnine je razvidna tudi iz sklepa, ki ga je v izvršilnem postopku In 17/2012 Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. V dokaz svojih navedb prilaga tudi izvedeniško poročilo izvedenca D.D. z dne 3. 6. 2012, ki ga je za potrebe izvršilnega postopka pridobilo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah in iz katerega je razvidno, da je prosilec lastnik parc. št. 718/1 k.o. … in da na tej nepremičnini stoji samo ena stavba, prosilčeva stanovanjska hiša. 3. Tožena stranka je Upravnemu sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je predlagala, da Upravno sodišče kot neutemeljenega zavrne tožbeni zahtevek. Pojasnila je, da iz izpisa zemljiške knjige izhaja, da je prosilec izključni lastnik nepremičnine parc. št. 718/1 k.o. ... Organ za BPP je na podlagi 11. točke drugega odstavka 61. člena ZSVarPre in v zvezi s 60. členom ZSVarPre vrednost te nepremičnine ugotovil s pomočjo podatkov GURS, torej podatkov iz uradne evidence. Nenazadnje tudi iz upravno sodne prakse (sodba I U 1176/2011 z dne 20. 7. 2011) izhaja, da so podatki GURS o vrednosti nepremičnin uradna evidenca, zato jih je bil Organ za BPP dolžan uporabiti. Iz podatkov GURS izhaja tudi, da na navedeni nepremičnini stojita dve stavbi, št. 813 in št. 865. Prav tako je prosilec šele v tožbi zoper odločbo opr. št. Bpp 1129/2013 z dne 21. 6. 2013, kot dokaz svojih navedb predložil izvedeniško poročilo izvedenca D.D. z dne 3. 3. 6. 2012, torej gre za tožbeno novoto. Iz tega izvedeniškega mnenja izhaja, da je predmet cenitve samo stavba št. 856, kar ne pomeni, da stavbe št.813 sploh ni. Prav tako je iz sklepa Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. In 17/2012 z dne 9. 8. 2012 izhaja, da je prosilec lastnik nepremičnine parc. št. 718/1 k.o. … zgolj do 1/2 celote, kar pa je povsem v nasprotju s podatki iz zemljiške knjige.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu -v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja:

6. Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se BPP odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna BPP). Finančni položaj prosilca pa se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 12. člena ZBPP).

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka zaključila, da tožnik glede na premoženje, ki ga ima, ni upravičen do dodelitve BPP. Pri tem je, kot izhaja iz odločbe, za ugotavljanje njegovega premoženja v skladu s 14. členom ZBPP uporabil relevantne določbe ZSVarPre, ki je nadomestil Zakon o socialnem varstvu (78. člen ZSVarPre). Kot premoženje tožnika je upošteval podatek, ki ga dokazuje listina-redni izpis iz zemljiške knjige (l. št. 45), da je tožnik izključni lastnik nepremičnine parc. št. 718/1 k.o. … ter podatek, ki izhaja iz evidenc GURS-a, da na tej parceli stojita dve stavbi s samostojnima številkama, v vrednosti 223.995 EUR.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi prej navedenih podatkov, ki izhajajo iz uradnih evidenc in ker tožnik s predloženimi dokazili ni uspel dokazati, da ti podatki niso točni, pravilno uporabila določbo 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre in štela, da v stavbi št. 856, na naslovu B. živi tožnikova žena ter mladoletna otroka (po kateri se kot premoženje po tem zakonu ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja) in drugega odstavka tega člena (v povezavi s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem) ter ugotovila, da uporabna površina te stavbe 107,20 m2 ne dosega kriterijev primernega stanovanja in tega premoženja ni upoštevala kot premoženja tožnika. Ker podatki GURS ocenjujejo vrednost nepremičnine (stavb št. 813 in št. 856) na 223.995 EUR, je bila po presoji sodišča pravilna tudi njena odločitev, da je stavbo št. 813, z uporabno površino 74 m2, ocenila z najmanj 91. 476,99 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za priznanje BPP.

9. Tožnik v tožbi ugovarja odločitvi tožene stranke v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da na zemljišču parc. št. 718/1 k.o. … stojita dve stavbi. Zatrjuje, da stavba št. 813 v izmeri 74,00 m2 v naravi ne obstaja, kar naj bi dokazoval geografski prikaz za parc. št. 817/1 k.o. ... Sodišče je vpogledalo v tožbi predloženo listino, vendar vris dveh stavb na parc. št. 718/1 k.o. … tožnikove trditve ne potrjuje, niti je ne potrjuje upravnemu spisu predloženi izpisi podatkov Prostorskega portala RS z dne 21. 2013. 10. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia