Jedro

Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ljubljana, kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je s sklepom št. DT 42913-19827/2011-1-08162-05 z dne 20. 7. 2011 zoper tožnico na podlagi plačilnega naloga št. 0000094812802 z dne 25. 11. 2009 opravil davčno izvršbo dolgovanega zneska globe za prekršek, in sicer v višini 100,00 EUR, skupaj s stroški davčne izvršbe v višini 20,86 EUR (skupaj 120,86 EUR) z rubežem denarnih prejemkov.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je na podlagi 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) predlagatelj izvršbe plačilni nalog poslal prvostopenjskemu davčnemu organu v izterjavo. Prvostopenjski organ se nato sklicuje na 156. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Ker tožnica v določenem roku ni poravnala globe, je prvostopenjski organ v skladu s 143. členom ZDavP-2 začel davčno izvršbo dolžnega zneska globe z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Tožnica je zoper prvostopenjski sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS kot drugostopenjski organ, z odločbo št. DT 499-30-418/2011-2 z dne 24. 11. 2011 zavrnilo. Drugostopenjski organ najprej pojasni, da je bila, kot izhaja iz upravnih spisov, s strani Prometne policijske postaje Ljubljana tožnici s plačilnim nalogom št. 0000094812802 izrečena globa v višini 200 EUR. Ker pa tožnica globe ni poravnala v predpisanem roku in znesku, je bil podan zahtevek za izterjavo. Plačilni nalog je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti in je bil izvršljiv dne 7. 4. 2011. Pojasni, da je plačilni nalog izdan sladno s 6. odstavkom 57. člena ZP-1. Sklicuje se na ZDavP-2, in sicer na 143. člen, po katerem začne davčni organ davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku, in sicer z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Sklicuje se še na 151., 144. in 152. člen in poudari, da je v primeru, če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, glede na določbo prvega odstavka 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Ker so bili v času izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal sklep in začel izvršilni postopek.

Glede na pritožbene ugovore se sklicuje na določbe ZP-1, in sicer na 56.a člen in 3. odstavek 57. člena, po katerem lahko kršitelj v osmih dneh od prejema plačilnega naloga vloži zahtevo za sodno varstvo. Navaja še, da po četrtem odstavku tega člena lahko kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo, v roku osmih dni po pravnomočnosti plačilnega naloga plača polovico izrečene globe, sicer se izrečena globa prisilno izterja v celoti. Če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu in ne vloži zahteve za sodno varstvo, se pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izterja, brez predhodnega pisnega opomina. Enako ravna prekrškovni organ, če kršitelj ne plača globe in stroškov postopka po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog ali sodbe, s katero je na podlagi zahteve za sodno varstvo spremenilo plačilni nalog (osmi odstavek 57. člena ZP-1). Nato pa, glede na navedbo, da je tožnica vložila zahtevo za sodno varstvo le zaradi izreka kazenskih točk (stranske sankcije) pojasni, da ZP-1 ne razlikuje med zahtevami za sodno varstvo in zato tega tudi ne more storiti davčni organ. Tožnica je v postopku predložila sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 126/2010-2453-3 z dne 14. 1. 2011, s katero je bila zahteva za sodno varstvo zavrnjena. Posledično mora tožnica, skladno s tretjim odstavkom 57. člena ZP-1, plačati globo v celoti, torej 200,00 EUR. Ker je bila polovica globe že plačana, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je naložil v plačilo še drugo polovico globe.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo, v kateri ne nasprotuje ugotovitvi, da je storila prometni prekršek, zaradi katerega ji je bila izrečena kazen v obliki globe v višini 200 EUR in 5 kazenskih točk. Navaja pa, da je bila sicer enotna kazen sestavljena iz dveh vsebinsko ločenih delov, in sicer iz denarne kazni in stranske sankcije. Nato poudari, da je zoper plačilni nalog z dne 25. 11. 2009 res vložila zahtevo za sodno varstvo, vendar je v njej izrecno navedla, da te ne vlaga glede denarne kazni, saj je polovični znesek (100 EUR) že plačala, temveč to vlaga zgolj zaradi posebnih olajševalnih okoliščin le glede kazenskih točk. Nato se sklicuje na 57. člen ZP-1 in meni, da je zato, ker ni vložila zahteve za sodno varstvo glede denarnega dela kazni pravilno, da plača le polovico zneska. Nato pojasnjuje še potek postopka v zvezi z vloženim pravnim sredstvom. Meni, da je storila vse, kar je v izreku izvršilnega naslova določeno, in da, skladno s temeljnimi načeli postopka in v zvezi z načeli pravne države, izvršilni naslov ne more biti zgolj interpretacija nekega pravila s strani organa. Prekrškovni organ ne more prevaliti vsebinskega odločanja o obstoju oziroma vsebini izvršilnega naslova na davčni organ, ki se ukvarja z izvršbo. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo, in zahteva povrnitev stroškov tega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi za odločitev, kot jih je navedel prvostopenjski organ in kot jih je v zvezi s pritožbenimi ugovori dopolnil še drugostopenjski organ, ter se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, tudi sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Sodišče še pripominja, da je prvostopenjski organ, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, izvršbo uvedel na podlagi izvršljivega plačilnega št. 0000094812802 z dne 25. 11. 2009, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti in tudi o pravnomočnosti. Čim je pa tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2, izdal izpodbijani sklep. Glede na tožbene navedbe pa sodišče dodaja, da je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena izrečena (denarna) kazen, za izvršbo katere je davčni organ pristojen, in (morebitni) že plačani zneski. Ker tožnica tega, kar ji je bilo naloženo s plačilnim nalogom, ni izpolnila (v celoti), je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep.

Ker po povedanem tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.