Jedro

Iz 18., 25. in 26. člena Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved je razvidno, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi, ki je odgovoren tudi za točnost sporočenih podatkov. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod živali ni bil pravočasno javljen v CRG glede na rok iz Pravilnika. Tožnica sicer zatrjuje, da je podatke pooblaščeni organizaciji sporočila pravočasno (tj. v roku 4 dni po dogodku), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnila, vendar pa sodišče temu ugovoru ne more slediti. Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so podatki v CRG in iz njih je prvostopenjski organ pravilno izhajal, ko je odločal o tožničinih zahtevkih. Tožnica bi morala najprej zahtevati popravo podatkov v CRG, če je menila, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov v CRG, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je dejansko stanje v tem delu pravilno ugotovljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ ugodil zahtevku tožnice za proizvodno vezana plačila (posebna premija) za 5 bikov do 24 – za zakol v RS v skupnem znesku 682,50 EUR, za 12 bikov nad 24 – za zakol v RS v skupnem znesku 1.638,00, kar znaša 2.320,50 EUR (1. točka izreka), zavrnil pa je zahtevek tožnice za proizvodno vezana plačila (posebna premija) za 4 bike do 24 – za odpremo v EU, za 48 bikov nad 24 – za zakol v RS ter za 28 bikov nad 24 – za odpremo v EU (2. točka izreka), zaradi česar se izplačilo zniža za 100 % zaradi sankcij v letu 2008 (3. točka izreka), v obdobju naslednjih treh let pa se bodo tožnici zaradi kršitev pri ukrepu posebna premija premije zmanjšale za 6.552,00 EUR (4. točka izreka), odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (5. točka izreka) in ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (6. točka izreka). Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je tožnica vložila zahtevek za proizvodno vezana plačila za 2008, pri čemer je 30. 6. 2008, 29. 10. 2008 in 16. 1. 2009 vložila zahtevke za uveljavljanje posebne premije za bike in vole. Za zahtevke iz 1. točke izreka je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje pogoje iz Uredbe, zato se ji ugodi. Za posamezno žival na obrazcu "Zahtevek za posebno premijo za bike in vole", ki je bila izvožena oziroma odpremljena v drugo državo članico EU, ni vpisan datum pošiljanja odpremne izjave, zato se zahtevek za izplačilo posebne premije za to žival (od katerih navede identifikacijske številke 32 živali) v skladu s šestim odstavkom 93. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 zavrne. Za posamezno žival (od katerih navede identifikacijske številke) na navedenem obrazcu, ki je bila odpremljena v EU, ni bila priložena odpremna izjava, zato se zahtevek zavrne iz enakega razloga. Število živali za prve starostne skupine (število bikov in volov 1) na obrazcu je večje od 90, zato se zahtevek za posebno premijo za presežne živali (7) v skladu s četrtim odstavkom Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu zavrne. Pri administrativni kontroli pravočasnosti priglasitve za posebno premijo je bilo ugotovljeno, da odhod živali z druge kmetije, planine, skupnega pašnika, razstave, sejma, ni bil pravočasno javljen v CRG v obveznem obdobju reje, zato se zahtevek za posebno premijo za bike in vole za te živali (od katerih navede identifikacijske številke 79 živali) v skladu z 138. členom Uredbe Komisije (ES) 1782/2003 in 1. členom Uredbe Komisije (ES) št. 1009/2008 o spremembi zadnje navedene Uredbe zavrne. Ker so bile nepravilnosti ugotovljene pri več kot 50 % živali, se vsi zahtevki za pomoči za živali za posebno premijo v skladu z 59. členom Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 zavrnejo in se tožnici v naslednjih treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve nepravilnosti plačila pomoči znižajo do višine zneska, ki ustreza razliki med prijavljenim in ugotovljenim številom živali po tretjem odstavku 57. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004. Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožnice z odločbo, št. 33101-1411/2009/4 z dne 23. 12. 2010, in v zvezi s pritožbenimi navedbami še (med drugim) dodal, da je iz "Zahtevka za posebno premijo za bike in vole" razvidno, da je treba dokazilo o odpremi predložiti v roku 3 mesecev od odpreme. Iz vpogleda v CRG za tam z navedenimi identifikacijskimi številkami označene živali je v CRG evidentiran datum odhoda 6. 5. 2008, torej je bilo treba priložiti dokaz o dostavi do 6. 8. 2008. Tožnica je s pritožbo poslala tudi izjavo o odpremi, ki naj bi jo poslala 15. 5. 2008, skupaj s subvencijsko vlogo za leto 2008 in potrdilom o oddaji pošiljke na pošto. Organ je stehtal celotno pošiljko – zbirno vlogo z dne 15. 5. 2008, ki tehta 61,00 grama (uradni zaznamek z dne 15. 7. 2010). Zbirno vlogo sestavljajo: pisemska ovojnica, ovojna mapa za zbirno vlogo za leto 2008, obrazec A, obrazec B, obrazec D, zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za nove upravičene površine, zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za 2008 in izjave. Teža 61,00 grama je razvidna tudi iz nalepke na pisemski ovojnici, kar pomeni, da zbirni vlogi ni bila priložena izjava o odpremi. Ker je tožnica izjavo o odpremi predložila šele v pritožbi, se zahtevek za 32 živali zavrne. V zvezi z nepravočasnim javljanjem odhoda živali je organ navedel, da je rok za sporočanje podatkov določen v 26. členu Pravilnika o identifikaciji in registraciji goved (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) in je sedem dni od dogodka oziroma pred premikom goved na drugo lokacijo, za točnost sporočenih podatkov pa je odgovoren imetnik govedi (27. člen Pravilnika). Drugostopni organ je preveril podatke za živali s tam navedenimi številkami in ugotovil, da je iz CRG razvidno, da za 79 živali premik - odhod ni bil pravočasno javljen v CRG, tj. v sedmih dneh od dogodka, zato se zahtevek za 79 živali zavrne. Ugotovil je še, da sta ugotovljeni dve kršitvi za 79 živali, tj., za živali ni bila priložena odpremna izjava in premik - odhod ni bil sporočen pravočasno. Le za žival z identifikacijsko številko CZ 528444031 je bila ugotovljena ena kršitev (nepriložena odpremna izjava), kar pomeni, da se zahtevek za posebno premijo zavrne za 80 živali. Odnos med tožnico in Veterino A. d.o.o. pa je njun medsebojni odnos, v katerega organ ne more posegati. Dodal je še, da je bil pri Veterini A. d.o.o. opravljen nadzor na izvajanjem Pravilnika glede nepravilnega vnašanja podatkov o odhodu in prihodu živali z in na gospodarstvo v CRG aplikacije VOLOS. Na osnovi pregledov ter dokumentacije niso bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bil postopek ustavljen. Ker so bile nepravilnosti ugotovljene pri 80 živali, vse pogoje pa izpolnjuje 17 živali, to pomeni, da znaša odstotek več kot 50 %, zato se zahtevek za posebne premije v celoti zavrne in se tožnici znižajo tudi pomoči. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu goveda PP1 z dne 27. 12. 2008, pa je razvidno, da premiki govedi niso na predpisan način sporočeni v CRG, kar je bila tudi opomba na zapisniku, tožnica in njen pooblaščenec pa sta zapisnik podpisala, kar pomeni, da šteje vsebina za ugotovljeno.

Tožnica je v tožbi navedla, da ponovno poudarja, da so bili premiki vseh spornih živali sporočeni pravočasno. Že v pritožbi je uveljavljala, da ne gre za 79 identifikacijskih števil živali, temveč za 65. Število živali je razvidno iz kuponov potnih listov, ki so bili dostavljeni na Veterino A. d.o.o. (ta na podlagi dovoljenja za opravljanje javne službe lahko v imenu imetnika živali prijavlja in/ali odjavlja živali v CRG). Pri oddaji živali je sodelovala s slednjo organizacijo, ki izvaja tudi javno službo urejanja podatkov v CRG in ob tem sodeluje s službo za identifikacijo in registracijo živali (SIR). Tožnica je ob vsaki oddaji kuponov zahtevala potrdilo, naj uradna oseba veterinarske postaje v svojo evidenco zapiše prejem kuponov vključno z datumom in uro, njej pa izda potrdilo, kdaj in katere kupone je oddala, z žigom in podpisom prejemnika. Za kupone so imeli na veterinarski postaji pripravljeno škatlo, v katero je imetnik vrgel svoje kupone, veterinar pa jih ni nikoli ustrezno datiral oziroma potrdil prejema dokumenta. Njeno zahtevo po izdaji potrdila so zavrnili z obrazložitvijo, da jim tega ni treba. Tožnica meni, da bi morala kot javna služba delovati v skladu z ZUP, kar pomeni, da bi ji morali izdati potrdila (drugi odstavek 65. člena ZUP). Če bi opravili svoje delo, bi bili premiki živali pravočasno zavedeni. Tožnica je premike sporočila pravočasno. Kljub temu pa so premiki v CRG zapisani napačno. V dokaz teh svojih navedb je predlagala svoje zaslišanje, zaslišanje B.B., C.C., delavca Veterine A. d.o.o., vpogled v evidenco CRG in kopijo seznama odhodov iz gospodarstva. Za zamudo Veterine ne more biti odgovorna tožnica. Opozorila je na načelo estoppel, ki je trdno uveljavljeno v EU, po katerem se stranka, ki je za nekaj odgovorna, ne more sklicevati na svojo napako, da bi drugi stranki onemogočila pravico, ki bi jo sicer imela brez njene odgovornosti. O napakah upravnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil in vplivu na pravice strank je naslovno sodišče odločalo že v I U 1546/2009 in opozorilo na odgovornost upravnih organov za svoja dejanja. Organ pa tudi ni preverjal, kaj se je dogajalo pred vpisom podatkov v CRG, kar bi moral. Tožnica se že dve leti trudi in opozarja na delo Veterine A. d.o.o. Kot stranki postopka ji tudi ni bila omogočena pravica do izjave. Navedla je še, da je tudi odpremo izjavo poslala pravočasno. Iz hlevske knjige dnevnika veterinarskih posegov izhaja, da je podjetje D. d.o.o. izvozilo 32 bikov, starih nad 9 mesecev v Italijo 6. 5. 2008. Izjavo z datumom odpreme je tožnica poslala 15. 5. 2008, skupaj s subvencijsko vlogo. Ker je prvostopni organ z odločbo EKO 0 tožnici že zmanjšal posebno premijo za 6.552,00 EUR, je zahtevala razveljavitev tudi te odločbe, v zvezi z izpodbijano odločbo pa je predlagala njeno odpravo in priznanje posebne premije za bike. V dopolnitvi tožbe je še navedla, da je podala zahtevek le za bike in ni jasno, zakaj je v uvodu napisano, da gre za zahtevek za ekstenzivno rejo ženskih govedi. Ker je tožnica 16. 1. 2009 podala zahtevek za posebno premijo za bike in vole za 25 živali, kar pomeni, da bi se moralo odločanje o tem zahtevku izvesti v letu 2009, ko je veljala že Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu, Uradni list RS št. 107/08, ki se uporablja od 1. 1. 2009, je vprašanje, če je organ reševal zahtevke tožnice po veljavnih predpisih. Že v pritožbi je opozorila, da je bil opravljen kontrolni pregled, ki ni ugotovil nobenih nepravilnosti. V zvezi s inšpekcijskim pregledom pri Veterini A. d.o.o. pa ni jasno, ali je bil pregled opravljen glede zadev, ki se nanašajo na tožnico ali so pregledovali kaj drugega in ali so pregledovali leto 2008 glede na pregled v letu 2009. Opozorila je še, da v zvezi s postopkom glede tehtanja priporočene pošiljke ni bila seznanjena in gre nedvomno za kršitev njenih pravic, saj bi morala biti s tem seznanjena pred izdajo odločbe. Prav tako ni jasno, kako je organ prišel do zneska 6.552,00 EUR. Predlagala je tudi povrnitev stroškov postopka s strani toženke in prosila za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka je v odgovoru na tožbo povzela razloge drugostopne odločbe, dodala, da je bil v prvostopni odločbi napačno ugotovljen znesek znižanja. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri 80 živalih, vse pogoje pa izpolnjuje 17 živali. Za 79 živali premik - odhod ni bil sporočen pravočasno, pravilni znesek znižanja je 10.783,50 EUR, vendar drugostopni organ v pritožbenem postopku v škodo (pri)tožnice ni spreminjal odločbe. Žival, za katero je ugotovljena samo kršitev predložitve odpremne izjave, se pri znižanju ne upošteva. Poslala je tudi upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnih spisov izhaja, da je prvostopni organ, po tem, ko je ugotovil kršitve tam navedenih predpisov, ki urejajo uveljavljanje zahtevkov za posebne premije za bike in vole, zaradi predpisanih sankcij za 100 % znižal izplačilo posebnih premij tožnici v znesku 2.320,50 EUR in še odločil, da se bodo tožnici premije v obdobju naslednjih treh let zmanjšale v višini 6.552,00 EUR. Pri tem se je (med drugim) pravilno oprl tudi na Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1), ki je veljala v času vložitve tožničinih zahtevkov za izplačilo posebne premije, tudi zahtevka, ki ga je vložila 16. oziroma 19. 1. 2009 (ta zahtevek je pravočasno uveljavljala za 3. obdobje glede na 39. člen te Uredbe), kakor tudi v času odločanja o njenih zahtevkih, zaradi česar ugovor tožnice, da bi moral organ pri svojem odločanju upoštevati Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, sprejeto v Uradnem listu 117/08, ki je pričela veljati s 1. 1. 2009, ni utemeljen. V 35. členu zadnje navedene Uredbe je namreč določeno, da se postopki, začeti po določbah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1) vodijo in dokončajo po določbah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07, 49/07, 124/07, 31/08, 45/08 – ZKme-1).

Med kršitvami, ki jih je prvostopni organ ugotovil (pritrdil pa jim je tudi drugostopni organ), je med strankama sporen pravočasen vpis premika – odhoda 79 živali v CRG. Po drugem odstavku 18. člena Pravilnika je imetnik goved o odhodu goved iz gospodarstva dolžan obvestiti Službo za identifikacijo in registracijo živali – SIR po 25. in 26. členu Pravilnika. Način sporočanja podatkov ureja 25. člen Pravilnika. Imetnik goved sporoča podatke neposredno v CRG v elektronski obliki, preko pooblaščenih organizacij ali preko drugih subjektov. Rok za sporočanje podatkov določa 26. člen Pravilnika in je sedem dni od dogodka. Če pa imetnik goved sporoča podatke preko pooblaščene organizacij v skladu z 2. točko prvega odstavka 25. člena, je dolžan podatke pooblaščeni organizaciji sporočiti najpozneje v 4 dneh po dogodku. Pooblaščena organizacija je dolžna podatek vnesti v CRG najpozneje v naslednjih treh dneh. Iz citiranih določb je tako razvidno, da je obveznost sporočanja podatkov na imetniku govedi, ki je odgovoren tudi za točnost sporočenih podatkov v SIR (prvi odstavek 27. člena Pravilnika). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da odhod 79 živali ni bil pravočasno javljen v CRG glede na rok iz 26. člena Pravilnika. Tožnica sicer zatrjuje, da je podatke pooblaščeni organizaciji sporočila pravočasno (tj. v roku 4 dni po dogodku), s čemer naj bi svojo obveznost pravočasno izpolnila in česar ni storila pooblaščena organizacija A. d.o.o. Sodišče temu ugovoru (ne glede na to, da bi tožnica svojo pravočasnost lahko izkazala npr.: s svojo izpovedbo, zaslišanjem tam navedenih prič, idr.) ne more slediti. Dejanska podlaga za odločitev v tej zadevi so podatki v CRG in iz njih je prvostopni organ pravilno izhajal, ko je odločal o tožničinih zahtevkih. Po 25. členu Pravilnika mora pooblaščena organizacija voditi evidenco o prejemu podatkov, imetnik govedi pa je odgovoren za točnost sporočenih podatkov v SIR. Imetnik mora tudi hraniti dokumente, ki potrjujejo točnost podatkov. V primeru, ko imetnik govedi na podlagi izpisa iz CRG ugotovi, da podatki niso točni, ima pravico in dolžnost zahtevati popravek. Na zahtevo pristojnih služb mora resničnost danih podatkov dokazati (drugi odstavek 27. člena Pravilnika). Tožnica bi torej morala najprej zahtevati popravo podatkov v CRG, če je menila, da so netočni. Sprememba podatkov v CRG pa bo lahko podlaga za spremembo odločbe z ustreznim pravnim sredstvom. Ob stanju vpisov v CRG, ki izkazujejo nepravočasnost vpisa, pa je dejansko stanje v tem delu pravilno ugotovljeno. Iz enakega razloga sodišče tudi ne more sprejeti ugovora, da ne gre za 79 živali, temveč za 65, saj (tudi) tega vpisi v CRG ne potrjujejo. Ob povedanim pa se sodišče ne spušča v tožničine ugovore o poslovanju veterinarske organizacije in o njeni zahtevi po opravi nadzora (ki je sicer bil – kot je navedel drugostopni organ – opravljen, postopek pa s sklepom ustavljen). Zgolj podrejeno dodaja, da se tožnica v zvezi z izdajo potrdila ne more sklicevati na drugi odstavek 65. člena ZUP, temveč bi bilo pravilno ravnanje, kot ga določa 180. a člen ZUP. Očitane nepravilnosti pa so bile ugotovljene že na kontrolnem pregledu, pričetem 27. 12. 2008 in končanem 20. 1. 2009, kjer so pri posameznih živalih jasni zaznamki, da nosilka (tj. tožnica) ni javila – sporočila pravočasno v CRG (7 dni) odhod goveda, zato je tožničin ugovor, da teh ugotovitev na kontrolnem pregledu ni bilo, protispisen. Ker pa je bila dejanska podlaga za odločitev razvidna iz tožničinih zahtevkov ter uradnih evidenc, organ tudi ni zagrešil bistvene kršitve določb postopka, ko tožnici ni bila dana možnost izjave, saj tožničino pojasnilo ne bi imelo vpliva na odločitev.

Druga ugotovljena kršitev prvostopnega organa, katere ugotovitvi tožnica ugovarja, pa je nepravočasnost pošiljanja odpremne izjave k obrazcu "Zahtevek za posebno premijo za bike in vole" za 32 živali, ki naj bi jih družba D. d.o.o. izvozila v Italijo 6. 5. 2008, kar izkazuje hlevska knjiga dnevnika veterinarskih posegov, tožnica pa naj bi izjavo poslala organu skupaj s subvencijsko vlogo z dne 15. 5. 2008. Po šestem odstavku 93. člena Uredbe Komisije (ES) 1973/2004 se mora za dostavljene živali izdati dokaz o dostavi, ki je razviden iz namembne države članice. V takem primeru zahtevki za pomoč vključujejo tam navedene priloge, ki jih je potrebno predložiti, preden žival zapusti ozemlje zadevne države članice, dokaz o dostavi pa je potrebno predložiti v roku 3 mesecev od datuma, ko je žival zapustila ozemlje zadevne države članice. Kot obvezna priloga je navedena tudi pri obrazcu "Zahtevek za posebno premijo za bike in vole". Sodišče ugotavlja, da zgolj s kopijo povratnice o pošiljki dne 15. 5. 2008 na prvostopni organ in kopijo odpremne izjave tožnica ni izkazala, da je odpremno izjavo posredovala skupaj s subvencijsko vlogo, torej pravočasno in se strinja z zaključkom drugostopnega organa, da je bila ta izjava organu prvič posredovana s pritožbo, tj. 7. 7. 2009. To potrjuje tudi primerjanje teže posredovane vloge 15. 5. 2008, kot izhaja iz povratnice, s tehtanjem, ki ga je opravil drugostopni organ. Drugostopni organ tožnice z izvedbo primerjave teže in samim tehtanjem res ni seznanil, vendar pa ob odsotnosti morebitnih drugih dokazov tožnice njeno zaslišanje pred izdajo drugostopne odločbe ne bi spremenilo povzetega zaključka organa, zaradi česar bistvena kršitev določb postopka (tudi v tem delu postopka) ni podana. V nezadostni meri obrazložen izračun plačila posebnih premij pa glede na v nadaljevanju 100 % znižanje plačila teh premij tudi ne vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.