Jedro

Napotitev iz 19.a člena ZPND ne predstavlja ukrepa, saj ta ni primeroma navedena v 19. členu ZPND, ki govori o ukrepih, ampak je določena v posebnem členu in se lahko izreče ob izdaji ukrepa. Sankcioniranje, ki je določeno v 22.č členu ZPND pa je omejeno le na točno določne primere, ki so v njem taksativno navedeni in zato ne more veljati tudi za napotitev iz 19.a člena ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče): – zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 11.5.2021 (I. točka izreka); – zavrnilo dopolnitev predloga predlagateljice z dne 19.5.2021 (vključitev v obravnavo v Društvo za nenasilno komunikacijo, v nadaljevanju DNK) in dopolnitev predloga predlagateljice z dne 31.5.2021 (prepoved približevanja nogometnim igriščem v športnem parku; II. točka izreka); – dovolilo izvršbo za izterjavo denarne kazni v višini 500,00 EUR, in sicer zaradi kršitev izrečenih ukrepov v sklepu okrožnega sodišča z dne 3.5.2021 in nasprotnemu udeležencu izreklo za primer nadaljnjih kršitev sklepa novo denarno kazen v višini 800,00 EUR (III. točka izreka) in – odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa stroške predlagateljice v višini 702,90 EUR povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, v primeru zamude z zakonski iz zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev sprejeto v II. točki izreka, ki se nanaša na zavrnitev predloga za izrek ukrepa napotitve nasprotnega udeleženca na DNK, predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi, nasprotnemu udeležencu izreče predlagani ukrep in naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, kot jih priglaša, v korist proračuna Republike Slovenije, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče ta predlog zavrnilo, ker ga nasprotni udeleženec kategorično zavrača, kar drži. Vendar po mnenju predlagateljice to ni razlog za zavrnitev predlaganega ukrepa. Iz predloga Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) ni zaslediti, da bi bil pogoj za izdajo tega ukrepa po 19.a členu ZPND soglasje povzročitelja nasilja. Če bi to držalo, bi ta določba ostala zgolj mrtva črka na papirju, saj bodo povzročitelji nasilja praviloma nasprotovali takšnim ukrepom. Vendar, če takšnega ukrepa povzročitelj nasilja ne bi želel izvajati, ZPND v 22.č členu izrecno določa možnost izreka denarne kazni, ki služi kot zakonit mehanizem prisile. Namen ZPND je v zaščiti žrtev, ta zaščita pa zajema tudi ukrep po 19.a členu ZPND brez soglasja povzročitelja nasilja. Tudi sam Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in policija sta nasprotnemu udeležencu večkrat predlagala vključitev v DNK. Zato predlagateljica meni, da je imelo sodišče vso strokovno podlago (mnenja CSD in policije) in zakonito podlago (19.a člen ZPND), da bi tudi temu predlogu za izrek napotitve nasprotnega udeleženca na DNK ugodilo, za primer kršitve tega ukrepa pa zagrozilo z denarno kaznijo po 22.č členu ZPND. Predlagateljica resnično verjame, da ima DNK ustrezna znanja, izkušnje in strokovni kader, ki bi lahko nasprotnemu udeležencu pomagal uvideti škodljive vzorce vedenja in jih izboljšati ter ga naučil ustrezne komunikacije s predlagateljico, otokoma in staršema predlagateljice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. 19.a člen ZPND določa, da če sodišče izreče ukrep iz 19.a člena, lahko povzročitelja nasilja napoti v ustrezne socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organizacije ter nevladne organizacije. DNK je prav gotovo ena od takih nevladnih organizacij. 22.č člen ZPND pa določa, da v sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena ZPND.

5. Glede na dikcijo obeh zgoraj navedenih členov, na katere se sklicuje pritožba, po oceni pritožbenega sodišča, ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču. 6. Ravnanje sodišča, ki je določeno v 19.a členu ZPND, je v diskreciji sodišča (lahko napoti). Sodišče je smiselno in ustrezno pojasnilo, zakaj tega ni storilo.

7. Napotitev iz 19.a člena ZPND ne predstavlja ukrepa, saj ta ni primeroma navedena v 19. členu ZPND, ki govori o ukrepih, ampak je določena v posebnem členu in se lahko izreče ob izdaji ukrepa. Sankcioniranje, ki je določeno v 22.č členu ZPND pa je omejeno le na točno določne primere, ki so v njem taksativno navedeni in zato ne more veljati tudi za napotitev iz 19.a člena ZPND, za kar se zmotno zavzema pritožba1. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Primerjaj odločbo VSL IV Cp 927/2021.