Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 237/2022

ECLI:SI:VDSS:2022:PSP.237.2022 Oddelek za socialne spore

vzrok začasne nezmožnosti za delo samozaposlena oseba kmet prijava poškodbe pri delu
Višje delovno in socialno sodišče
21. september 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe prišlo v vzročni zvezi z opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. Že sodišče prve stopnje utemeljeno poudarja, da gre v primeru tožnika za samozaposleno osebo, kar pomeni, da je bil sam dolžan poskrbeti tako za prijavo poškodbe pri delu kot tudi o morebitno nastali poškodbi pri delu obvestiti inšpektorja za delo, pa tudi osebno zdravnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 7. 2021 odpravilo, odločbo št. ... z dne 8. 6. 2021 pa odpravilo v delu, da je tožnik od 31. 7. 2021 dalje zmožen za delo (I. točka izreka). Sodišče je ugotovilo, da je tožnik v obdobju od 31. 7. 2021 do 10. 10. 2021 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela (II. točka izreka). V preostalem (na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka začasne nezmožnosti za delo) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper del sodbe, ki se nanaša na ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da se je poškodoval 10. 7. 2019 doma na kmetiji, ko je padel z lestve na seniku. Po poškodbi ga je sin odpeljal na urgenco, kjer so zapisali zapisnik o poškodbi, vendar očitno površno. Tedaj jim je povedal, da je padel doma. To je bil očitno vzrok za zapis, da je prišlo do poškodbe izven dela, pa čeprav je njegovo delovno mesto doma na kmetiji. Obrazec ER-8, ki se nanaša na prijavo poškodbe, bi morali že tam izpolniti. Pol leta je bil nepokreten v postelji in odvisen od pomoči drugih, nato pa je še pol leta na dom hodila patronažna sestra. Na delovnem nalogu za patronažno sestro je ugotovil, da njegovo poškodbo vodijo kot poškodbo izven dela. Ob obisku osebne zdravnice ji je to tudi povedal. Tedaj mu je bilo rečeno, da se tega ne da več popraviti oziroma spremeniti. Na napako je opozoril tudi na invalidski komisiji, kjer pa je dobil enak odgovor. Sodišče prve stopnje se je opiralo zgolj na iskanje napak v postopku, ne pa na samo naravo poškodbe. Res je, da postopek ni bil izpeljan skladno s predpisi, vendar pa tožnik meni, da na to ni imel vpliva. Glede priče sina A. A. pa tožnik navaja, da tudi on ne ve kaj povedati, saj je domov prišel po tem, ko je padel. Uspel ga je poklicati, da ga je naložil v avto in odpeljal na urgenco. Če bi takrat poklical reševalce, bi bilo mogoče drugače. Na urgenci bi morali poskrbeti za pravilen zapis, torej da je prišlo do poškodbe pri delu doma na kmetiji. Smiselno predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo sodbe v izpodbijanem delu tako, da se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje po izvedbi dokaznega postopka v celoti prišlo do zaključka, da tožniku ni uspelo dokazati ključnega kar zatrjuje, to je, da je nastala poškodba pri opravljanju kmetijskih del. Pri tem ne držijo tožnikove navedbe, da je glede prijave poškodbe prišlo do napake na urgenci. Delodajalec je sam dolžan skrbeti za ustreznost postopkov in posledično tudi sam nosi posledice, če postopki niso urejeni oziroma obrazci predloženi (vsaj) v doglednem času. Če neposredno po nezgodi tožnik ni mogel poskrbeti za te obrazce, bi to lahko storil kasneje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 13. 7. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 8. 6. 2021. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da je tožnik od 19. 5. 2021 do 30. 7. 2021 začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela). Od 31. 7. 2021 dalje je zmožen za delo.

7. V zadevi je bilo najprej sporno vprašanje, ali je bil tožnik od 31. 7. 2021 dalje zmožen za delo.

8. Sodišče prve stopnje je po pridobitvi mnenja sodne izvedenke specialistke MDPŠ ter po izvedbi drugih dokazov presodilo, da je bil tožnik v obdobju od 31. 7. 2021 do 10. 10. 2021 začasno nezmožen za delo. Glede na pritožbene navedbe omenjena odločitev sodišča ni sporna.

9. Sporna pa je odločitev sodišča, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poškodba izven dela.

10. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)2 v 19. členu določa, da se za poškodbo pri delu in za poklicno bolezen štejejo poškodbe in bolezni v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedena določba odkazuje na uporabo 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2),3 kjer je v 1. alineji prvega odstavka določeno, da se za poškodbo pri delu šteje poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan.

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 10. 7. 2019 utrpel poškodbo leve in desne spodnje okončine, in sicer zlom desne petnice z večjimi odmiki med fragmenti in zlom leve distalne tibije in lateralnega maleola. Zdravljen je bil operativno. Iz tožnikovih navedb in izpovedbe na naroku izhaja, da je padel z lestve, in sicer z višine treh metrov. Do poškodbe je prišlo doma, ko je po kosilu urejal bale sena. Tožnik je kot kmet zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti.

12. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1)4 v drugem odstavku 55. člena določa, da se kot samozaposlena oseba šteje tudi oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet in ne zaposluje delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb, razen družinskih članov na kmetijah, v skladu s predpisi o kmetijstvu. Samozaposlena oseba mora skladno z 59. členom navedenega zakona inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav. Če tega ne stori, je v 5. točki 78. člena ZVZD-1 določena tudi sankcija za prekršek. Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, tožnik inšpekciji dela ni prijavil nezgode pri delu. Prav tako tudi ni izpolnil obrazca ER-8 (prijava poškodbe pri delu), s katerim se uresničujejo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnikov stalež v času od 11. 7. 2019 dalje ves čas voden kot poškodba izven dela. Tudi tožnikova osebna zdravnica, zaslišana kot priča, je prepričljivo pojasnila, da v zadevi ni bil izdan obrazec ER-8. Tožnik je bil namreč takoj po poškodbi hospitaliziran, osebna zdravnica pa se je pri vprašanju opredelitve vzroka poškodbe oprla na izvid travmatologa, ki je bil prvi v stiku s tožnikom. Iz odpustnega pisma specialista travmatologa z dne 26. 7. 2019, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa izhaja, da je tožnik 10. 7. 2019 padel z lestve z višine skoraj treh metrov, in da si je poškodoval desno stopalo ter desni gleženj in levo stopalo ter levi gleženj. Do poškodbe je prišlo pri padcu z lestve, ni pa opisa, da bi bilo to v zvezi z delom na kmetiji. Osebna zdravnica v zdravstvenem kartonu tudi nima zapisa, da bi tožnik uveljavljal poškodbo pri delu. Tudi tožnikov sin, zaslišan kot priča je izpovedal, da padca ni videl. 13. Glede na navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe prišlo v vzročni zvezi z opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. Že sodišče prve stopnje utemeljeno poudarja, da gre v primeru tožnika za samozaposleno osebo, kar pomeni, da je bil sam dolžan poskrbeti tako za prijavo poškodbe pri delu kot tudi o morebitno nastali poškodbi pri delu obvestiti inšpektorja za delo, pa tudi osebno zdravnico. Tožnik sicer navaja, da naj bi o poškodbi pri delu obvestil osebno zdravnico, vendar pa je ta prepričljivo pojasnila, da če bi jo o tem obvestil, bi to tudi zapisala v zdravstveni karton. Tudi iz izvida travmatologa ne izhaja, da bi šlo za poškodbo pri delu. Da se bolniški stalež ves čas vodi kot poškodba izven dela, je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi moral v primeru, če je menil, da je prišlo do poškodbe pri delu, o tem obvestiti osebno zdravnico ter uveljavljati spremembo vzroka začasne nezmožnosti za delo. Tožnik svojih obveznosti v primeru, da je res šlo za poškodbo pri delu, ni izpolnil. Kot to pravilno poudarja že sodišče prve stopnje, ni mogoče slediti tožnikovim navedbam, da ni poznal postopkov, saj se je pred tem že dvakrat poškodoval in je tako poznal postopke prijave poškodbe pri delu. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik zaradi zdravstvenega stanja ni mogel vplivati na postopek, ki naj ne bi bil voden skladno s predpisi. Tudi če ob sprejemu na urgenco ni imel vpogleda, kaj je lečeči travmatolog zapisal v zapisnik, pa je bil s tem seznanjen kasneje. Niti v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 8. 6. 2021 tožnik ni uveljavljal spremembe vzroka začasne nezmožnosti za delo, temveč je uveljavljal podaljšanje staleža. Šele v tožbi zoper drugostopenjsko odločbo je začel uveljavljati spremembo vzroka začasne nezmožnosti za delo. Enako kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožniku ni uspelo dokazati, da je poškodba, ki jo je utrpel 10. 7. 2019, posledica poškodbe pri delu.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 43/2011 s spremembami.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia