Jedro

Za pogodbe o inderektnem (posrednem) leasingu je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri proizvajalca oziroma prodajalca predmeta. Zato je razumljivo, da se v pogodbi zavaruje tako, da prevali rizike, ki izvirajo iz dobave in dobavljenega predmeta, na leasingojemalca. Ker je leasingojemalec sam izbral dobavitelja, je tudi razumljivo, da sam poskrbi za uveljavljanje izpolnitvenih in drugih zahtevkov proti njemu. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba glede zahtevka po tožbi tožeče stranke in glede odločitve o pravdnih stroških razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, glede zahtevka po nasprotni tožbi pa se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje Z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 21. 3. 2006 za plačilo glavnice 30.702,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2005; v presežku pa sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 2.241,96 EUR pravdnih stroškov. Nasprotni tožbeni zahtevek na plačilo 5.874,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2007 je sodišče zavrnilo.

Pritožbeni razlogi, predlog in povzetek ključnih pritožbenih navedb Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec, ki predlaga spremembo sodbe ter zavrnitev tožbenega zahtevka po tožbi in ugoditev zahtevku po nasprotni tožbi.

V obsežni pritožbi toženec: izpostavlja, da so napačni razlogi sodišča prve stopnje o vprašanju posledic sklenjene pogodbe o finančnem leasingu na razmerja iz jamčevanja za pravne in stvarne napake stvari, meni, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da za pravne napake odgovarja sam toženec in takšno sklepanje ocenjuje kot protislovno, kot zgrešen ocenjuje sklep o odgovornosti toženca za pravne napake in v posledici o pogodbene odškodninske odgovornosti toženca, ki naj bi izhajala iz 1. odstavka 17. člena Splošnih pogojev, graja zaključek sodišča prve stopnje, da je v zvezi z izbiro predmeta leasinga tožencu mogoče očitati opustitev, ker je imelo izbrano vozilo pravno lastnost, ki po splošnih pogojih zavarovalnice izključuje kritje, graja pomanjkanje razlogov o odškodninski odgovornosti v zvezi s tem in poudarja, da sodišče prve stopnje sploh ne obrazloži, katere pogodbene obveznosti naj bi toženec prekršil, poudarja, da tožeča stranka ni dokazala, da je zavarovalnica utemeljeno zavrnila izplačilo odškodnine, pa bi to morala dokazati, poudarja, da bi se tožeča stranka nastanku škode lahko izognila tako, da bi zahtevek iz naslova pravnih napak uveljavljala zoper prodajalca, izpostavlja prepletanje vlog podjetja F. (prodajalca vozila) in tožeče stranke (v tem delu gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more obravnavati), poudarja, da je bila tožeča stranka tista, ki je izbrala zavarovalnico oziroma, da je toženec sledil njeni izbiri zavarovalnice, da izpisek iz poslovnih knjig ne pomeni nič drugega, kot izjavo tožeče stranke o višini zatrjevanega dolga, prav gotovo pa ne gre za javno listino in zanj ne more veljati, da je resnično vse, kar je v njem potrjeno, trdi, da izpoved priče o višini zahtevka ni primeren dokaz za dokazovanje višine, da je sodišče z izpovedjo priče Vehovec dopolnilo pomanjkljive trditve o višini tožbenega zahtevka, glede nasprotnega tožbenega zahtevka pa poudarja, da obrazložitev, da tožeča stranka z vtoževanim zneskom ni bila neupravičeno obogatena ni sprejemljiva oziroma je nelogična.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Odločilna dejstva Toženec ni nasprotoval trditvam tožeče stranke, da je bila med njima 28. 11. 2002 sklenjena pogodba o finančnem leasingu za osebni avtomobil BMW 330. Toženec tudi ne nasprotuje trditvi, da je bil avtomobil 7. 6. 2003 ukraden, pa tudi ne trditvi, da je obroke leasinga prenehal plačevati.

Med pravdnima strankama je bilo sporno predvsem, kakšne so posledice tega, da je bilo vozilo ukradeno, nato pa še, kakšne so posledice tega, da zavarovalnica ni izplačala zavarovalnine, ali je katera od pravdnih strank odgovorna za to, da zavarovalnina ni bila plačana in v čigavo breme gre to dejstvo.

Tako sodišče prve stopnje kot pritožnik v pritožbi se poleg zgoraj začrtanega ukvarjata še s številnimi drugimi dejanskimi in nekaterimi drugimi pravnimi vprašanji, ki pa za odločitev o tožbenem zahtevku (glede na dosedanje stanje stvari) niso bistvena, zato se pritožbeno sodišče do teh ne bo opredeljevalo.

Nekatere odločilne posebnosti pogodbe o indirektnem finančnem leasingu Za finančni leasing je značilno, da pogodbe ne leasingodajalec ne leasingojemalec določeno pogodbeno dobo ne moreta enostransko razvezati, kar daje obligacijskemu razmerju trdnost. Tipično pogodbeno razmerje finančnega leasinga traja celotno amortizacijsko dobo predmeta leasinga. Za pogodbe o inderektnem (posrednem) leasingu je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta leasinga niti pri izbiri proizvajalca oziroma prodajalca predmeta. Zato je razumljivo, da se v pogodbi zavaruje tako, da prevali rizike, ki izvirajo iz dobave in dobavljenega predmeta, na leasingojemalca. Ker je leasingojemalec sam izbral dobavitelja, je tudi razumljivo, da sam poskrbi za uveljavljanje izpolnitvenih in drugih zahtevkov proti njemu. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.

Konkretno

Srž razmerja med pravdnima strankama je bila v tem, da tožeča stranka tožencu omogoči financiranje nakupa avtomobila. V tem segmentu je sporna pogodba še najbolj podobna kreditni pogodbi. Druga specifika zadeve je odtujitev predmeta leasinga. Glede na zgoraj opisano ni nobenega utemeljenega razloga za to, da bi bil kreditojemalec (leasingojemalec) zaradi uničenja oziroma odtujitve predmeta leasinga (katerega rizik, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, nosi on), prost svojih obveznosti. Edina izjema bi bila, če bi bil zaradi uničenja oziroma odtujitve upravičen do prejema odškodnine/zavarovalnine, ki bi jo namesto njega prejela tožeča stranka.

Podobno ureja primer odtujitve predmeta leasinga pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki oziroma splošni pogoji tožeče stranke, ki so sestavni del le-te. V skladu z določbo 17. člena Splošnih pogojev pogodba preneha veljati le: če v primeru odtujitve predmeta leasinga nastala škoda ni povrnjena iz naslova kasko zavarovanja zaradi dejanj ali opustitev leasingojemalca; v tem primeru je leasingojemalec prost vseh svojih nadaljnjih obveznosti, leasingojemalec pa je dolžan plačati vse preostale nezapadle obroke in znesek odkupa v zneskih in rokih, kot je to določeno v pogodbi, če zavarovalnica v primeru odtujitve predmeta leasinga nastalo škodo povrne.

Splošni pogoji niti pogodba, ki sta jo sklenili pravdni stranki, v drugih primerih ne določajo posledic odtujitve predmeta leasinga. To pomeni, da v vseh drugih situacijah pogodba ostane v veljavi.

Obe pravdni stranki soglasno trdita, da zavarovalnica odškodnine oziroma zavarovalnine v tem primeru ni izplačala. Tudi v pritožbenem postopku pa je sporno, ali je ni izplačala zaradi dejanj ali opustitev leasingojemalca. Sodišče prve stopnje je štelo, da je tako, kot leasingojemalčevo opustitev pa je štelo okoliščino, da se ob nakupu avtomobila ni dovolj pozanimal o njegovem lastniškem stanju oziroma izvoru. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tak očitek premalo konkretiziran. Ni jasno, kako naj bi pomanjkljivosti dokumentacije zaznal toženec, če jih ni niti strokovnjak – tožnica. Toženec je avtomobil izbral pri strokovnjaku, ki se ukvarja s prodajo rabljenih vozil (prim. določbo 2. odstavka 64. člena Stvarnopravnega zakonika). Za očitek, da je toženec v fazi izbire predmeta leasinga kaj opustil in s tem ravnal protipravno, bi moralo sodišče ugotoviti, da je ravnal bolj malomarno kot povprečen kupec avtomobila, kaj konkretno bi moral storiti in kaj od tega (kar bi moral in mogel storiti) je opustil, česar pa ni ugotovilo.

Tudi, če bi bil zaključek sodišča prve stopnje, da zavarovalnica zavarovalnine ni izplačala zaradi dejanj ali opustitev leasingojemalca in je pogodba zato prenehala, pravilen, pa bi bil leasingojemalec v skladu s citiranimi splošnimi pogoji dolžan plačati vse preostale nezapadle obroke in znesek odkupa v zneskih in rokih, kot je to določeno v pogodbi, to je torej po planu plačil, ki je sestavni del pogodbe - v obrokih, ki so zapadali mesečno do 28. 11. 2007 (prim. plan plačil, spet s prilogo B2). Pritožnik utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni pojasnila, kako je izračunalo vtoževano glavnico in kaj predstavlja datum zapadlosti 16. 6. 2005. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da toženec dolguje plačilo obresti od vložitve tožbe dalje, ker naj bi bil dolžan tožnici plačati odškodnino, je nezadostna. Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo (niti ugotavljalo), s katerim ravnanjem naj bi toženec tožnici povzročil škodo, ali gre za pogodbeno ali nepogodbeno odškodninsko odgovornost in ali so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti.

V tem delu je sodišče prve stopnje, kot utemeljeno opozarja pritožnik, pomanjkljive trditve o višini zahtevka in o zapadlosti glavnice (da so trditve pomanjkljive, ugotavlja tudi sodišče prve stopnje ugotavlja samo na 10. strani sodbe) črpalo iz izpovedi priče, kar je nedopustno. Tožba je (bila) glede višine zahtevka ter datuma zapadlosti nepopolna, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z določbo 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Ker je torej sodišče prve stopnje kršilo določbi 108. in 212. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost odločitve, je višje sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je tožencu mogoče pri izbiri predmeta leasinga očitati kakšno konkretno opustitev. Če bo ugotovilo, da ni tako, bo moralo po smislu pogodbe in njenih določil ugotoviti, do česa je tožeča stranka po odtujitvi predmeta leasinga upravičena. Teorija in praksa sicer ugotavljata, da tudi našemu pravnemu sistemu v teh situacijah ne bi smelo biti tuje uravnoteženje položaja sopogodbenikov z možnostjo leasingojemalca, da zaradi naključnega uničenja predmeta doseže predčasno prenehanje pogodbe o leasingu (na kar že v postopku pred sodiščem prve stopnje nakazuje pritožnik), a ob hkratnem plačilu, ki naj ustreza leasingodajalčevemu pozitivnemu pogodbenemu interesu. Če pa je toženec takšno upravičenje opustil, je pogodba kljub odtujitvi predmeta leasinga ostala v veljavi.

Glede nasprotne tožbe V nasprotni tožbi je toženec zahteval povrnitev zneskov, ki jih je tožeči stranki plačal v zvezi s sklenitvijo pogodbe o leasingu. Pogodba je bila veljavno sklenjena, do težav v izvrševanju le-te pa je prišlo zaradi odtujitve avtomobila, glede katerega tožnik ni nikdar trdil, da bi zanj odgovarjala nasprotna toženka. Zakaj bi bila nasprotna toženka neupravičeno obogatena, ker je toženec na podlagi (veljavno) sklenjene pogodbe plačal stroške sklenitve in nekaj obrokov leasinga, ni jasno. Za takšno sklepanje ni nobene pravne podlage. Odločitev sodišča prve stopnje, da nasprotni tožbeni zahtevek zavrne, je torej pravilna. Višje sodišče je zato v skladu s 353. členom ZPP pritožbo v tem delu zavrnilo in sodbo v zvezi s popravnim sklepom potrdilo.

O stroških Ker je sodišče razveljavilo odločitev o tožbenem zahtevku, je razveljavilo tudi odločitev o pravdnih stroških. Odločitev o pritožbenih stroških pa je višje sodišče pridržalo za končno odločbo.

Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za končno odločbo (4. odstavek v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP).