Jedro

V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne zahteva revidiranje poročila o dolžnikovem finančnem položaju.

Upnik ne more poenostavljati pogodbenih razmerij, ki jih ima dolžnik pri sklenjenem kratkoročno danem posojilu, ki bi ga po upnikovem mnenju lahko z dezinvestiranjem oziroma odpoklicem spremenil v takojšnja denarna sredstva, s katerimi bi se poplačale vse obveznosti do dobaviteljev oziroma upnikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom T., d.o.o. (v nadaljevanju: PPP). V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnikov predlog za začetek postopka PPP v skladu s prvim odstavkom 221.d člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlogu so priložene vse priloge v skladu s 1., 3., in 5. točko drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim odstavkom 221. d člena ZFPPIPP. Procesne ovire iz 221. c člena ZFPPIPP ne obstajajo (red. št. 7).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik G., s.p. (v nadaljevanju: upnik, red. št. 9). V pritožbi je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V bistvenem so pritožbeni razlogi naslednji: - sodišče je preizkus dolžnikovega predloga izvedlo le s formalnega vidika, ki pa nasprotuje pravilom logičnega mišljenja in najenostavnejšemu preizkusu, ki ga je možno opraviti na podlagi navedenih podatkov v poročilu in načrtu; - obveznosti dolžnika v letu 2013 in 2014 niso primerljive, ker je delež zapadlih neporavnanih obveznosti na dan 31.12.2014 nižji (160.200,00 EUR), kot pa v letu 2013 (638.455,00 EUR). Test insolventnosti po prvi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP ne more priti v poštev; - upnik je edini, ki je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 399/2014 sprožil izvršilni postopek zaradi izterjave 18.675,67 EUR s pripadki. Slednji teče pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu pod opr. št. Ig 3/2015, ki je sedaj prekinjen, račun dolžnika pa je deblokiran. Terjatev navedenega upnika izhaja iz leta 2013 in znaša le 2,85 % dolžnikovih prihodkov v letu 2014 in le 11 % zapadlih obveznosti. Zato ne drži, da je družba v obdobju od septembra 2014 zabeležila devet dni blokade na svojih računih, v zadnjih treh mesecih pred uvedbo predloga pa 70 dni blokade brez prekinitev; - banka za terjatev v znesku 30.000,00 EUR ni ločitveni upnik, ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da dolžnik ni zastavitelj; - likvidacijska vrednost je absolutno prenizka. Dolgoročna posojila znašajo 148.151,00 EUR in dolžnik ni navedel do koga je vzpostavljena dolgoročna finančna terjatev. Nelogično je, da je dolžnik v letu 2014, ko je posloval občutno slabše kot v letu 2013 dajal prosta denarna sredstva v dolgoročno finančno posojilo, hkrati pa zamuja s plačilom obveznosti do dobaviteljev; - kratkoročno posojilo znaša 86.925,00 EUR, nikjer ni navedena specifikacija oziroma označba do katerega podjetja ima terjatev iz tega naslova; - dolžnik bi se lahko dezinvestiral z odpoklicem dolgoročnega in kratkoročno danega posojila in pri tem pridobil 230.439,00 EUR. Več kot očitno je, da potem za poenostavljeno prisilno poravnavo ne bi bilo pogojev, saj bi imel dolžnik zadosti premoženja, da v celoti poplača upnike, ki imajo do dolžnika navadne terjatve. Sodišču druge stopnje je upnik predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in predlog dolžnika zavrne. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in v celoti zavrnil kot neutemeljene pritožbene navedbe in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

V obrazložitvi je navedel, da po drugem odstavku 14. člena ZFPPIPP dolžnik dosega kriterij insolventnosti, saj ima v zadnjih treh mesecih pred uvedbo predloga za začetek PPP 70 dni blokiran transakcijski račun brez prekinitev. Ne drži, da je v teku samo ena izvršba, ampak jih je bilo vloženih še sedem. V prvih treh mesecih leta 2015, je dolžnik ustvaril 25.018,13 EUR izgube iz poslovanja. Nepokrita izguba znaša že 35.195,03 EUR (stanje na dan 31.3.2015).

Negativni kapital zato znaša že (minus) 11.766,00 EUR. Kratkoročne finančne naložbe dolžnika so na dan 31.12.2013 znašale 289.564,00 EUR. V letu 2014 so se kratkoročne finančne naložbe znižale za 54.488,00 EUR. Preostali znesek v višini 148.151,00 EUR se je prenesel na postavko dolgoročnih finančnih naložb. Pri tem ni šlo za naložbo prostih denarnih sredstev, temveč je podlaga za imenovani posel blagovna kompenzacija. Dolžnik želi preprečiti stečajni postopek in ohraniti število šestih zaposlenih.

V letu 2014 je izgubil tudi posle izdelovanja lesenih palet za znanega kupca, ki so predstavljali 20 % prometa v letu 2012 in do tega trenutka še ni uspel pridobiti novega posla za izdelavo lesenih palet. Ne držijo pritožbene navedbe, da dolžnik ni resnično in pošteno prikazal svojega finančnega položaja (red. št. 14).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je naveden v seznamu navadnih terjatev (poročilo o finančnem položaju in poslovanju družbe, stran 24, zap. št. 3, red. št. 2). Zato ima pravni interes za vložitev te pritožbe. Sodišče pri odločanju o začetku postopka PPP opravi formalen preizkus predloga (smiselno prvi in drugi odstavek 153. člena v zvezi z 10. alinejo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP.(1) Upnik ne nasprotuje izpodbijanemu sklepu z razlogi, da predlog za začetek postopka PPP, ne bi vseboval vseh dejstev, ki morajo biti zatrjevana s priloženimi prilogami, ki dajejo podlago za izdajo sklepa o začetku postopka PPP. Navaja pa, da že očitnostni preizkus pokaže, da pogoji za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso izpolnjeni. Iz priloženih listin pa izhaja, da bi bil dolžnik sposoben brez postopka PPP v celoti poplačati vse terjatve upnikov.

6. S takšnim zaključkom se sodišče druge stopnje ne more strinjati. V postopku PPP se ne uporablja tretji odstavek 142. člena ZFPPIPP. Slednje pomeni, da poročila o dolžnikovem finančnem položaju in poslovanju ni dolžan pregledati (revidirati) revizor, (drugi odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Revizorjevo poročilo nadomešča dolžnikova izjava, da njegovo poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Sodišče druge stopnje zato ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da zato, ker so bile dolžnikove obveznosti v letu 2013 v primerjavi z letom 2014 očitno občutno višje, gre za bistveno spremenjene razmere, zaradi česar test insolventnosti po prvi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP v konkretnem primeru ne more priti v poštev. En podatek, iztrgan iz celotnega poročila o dolžnikovem finančnem položaju, ki ga sodišče ni dolžno vsebinsko preizkušati, ne daje drugačnega odgovora na vprašanje ali je bila pri dolžniku podana insolventnost v smislu prve alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Glede na predložene podatke iz dolžnikovega poročila, ki jim vrednostno upnik ne nasprotuje, pa izhaja, da je dolžnik trajneje nelikviden .

7. Iz odgovora na pritožbo sledi, da je v teku še več izvršilnih postopkov. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je v teku le izvršilni postopek upnika zoper dolžnika. Pritožnik pa ne nasprotuje podatkom dolžnikovega poročila, da sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepov o izvršbi in tako stanje traja neprekinjeno 70 dni pred vložitvijo predloga. Slednje pa je razlog za trajno nelikvidnost tudi po drugi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

Slednje pomeni, da upnik ni uspel izpodbiti domnev za dolžnikovo trajnejšo nelikvidnost po prvi in drugi alineji drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

8. Drži pa pritožbeni očitek, da ločitvena pravica upnika banke X ne obstaja. Iz podatkov zemljiške knjige (parc. št. 449/157, 449/156, 449/108, 449/109, vse k.o. X) izhaja, da je zastavitelj druga oseba kot dolžnik. Takšen položaj upnika pa je vseeno zavarovan, čeprav z drugim in ne dolžnikovim premoženjem in ni enak upnikom navadnih terjatev.

9. Dolžnik pa je v odgovoru na pritožbo tudi pojasnil stanje finančnih naložb, ki so na dan 31.12.2013 znašale 289.564,00 EUR. Kot je zmotno menil upnik, ni šlo za naložbo prostih denarnih sredstev, temveč je bila podlaga za imenovani posel blagovna kompenzacija, ki izvira iz realiziranega največjega posla, ki ga je dolžnik izvajal v letu 2013. Dolgoročna finančna naložba ni od lastnika ali od povezane pravne ali fizične osebe.

10. Pritožbeni očitek, da ima dolžnik zadosti premoženja in da za poenostavljeno prisilno poravnavo ni pogojev, ni utemeljen. Iz poročila izhaja, da sta podana razloga trajnejše nelikvidnosti dolžnika po prvi in drugi alineji drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

Upnik tudi ne more poenostavljati pogodbenih razmerij, ki jih ima dolžnik pri sklenjenem kratkoročno danem posojilu, ki bi ga po upnikovem mnenju lahko z dezinvestiranjem oziroma odpoklicem spremenil v takojšnja denarna sredstva, s katerimi bi se poplačale vse obveznosti do dobaviteljev oziroma upnikov. Dolžnik je tudi pojasnil stanje dolgoročne finančne naložbe v znesku 148.151,00 EUR. Poenostavljeno pa je sklepanje, da bi lahko dolžnik sklenjeno posojilno pogodbo, ki ustvarja pravice in obveznosti med pogodbenima strankama, kar razdrl, ne da bi takšno ravnanje ne imelo tudi zanj določene (najmanj odškodninske) posledice. Preizkus izpodbijanega dela v tem delu že presega odločanje o pravilnosti sklepa o začetku postopka PPP.

11. Le kot dodatne razloge za svojo odločitev, sodišče druge stopnje pripominja, da iz odgovora na pritožbo tudi izhaja, da se je dolžnikovo stanje v prvih treh mesecih letošnjega leta še poslabšalo, ker je ustvaril 25.018,13 EUR izgube iz poslovanja. Tudi dolžnikov kapital je, za razliko od stanja na dan 31.12.2014, negativen.

Čeprav je sodišče druge stopnje pri odločanju upoštevalo le dolžnikovo finančno stanje v času izdaje sklepa sodišča prve stopnje, pa iz odgovora na pritožbo sledi, da je podan že razlog dolžnikove dolgoročne plačilne nesposobnosti po 2. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP (čeprav ta razlog v predlogu za začetek postopka PPP ni bil zatrjevan).

12. Opisano dolžnikovo stanje torej kaže na to, da pri dolžniku ne obstojijo pogoji, da bi brez postopka PPP izpolnil vse svoje obveznosti. Zato po stališču sodišča druge stopnje ne gre za zlorabo procesnih pravic na dolžnikovi strani.(2) Ne nazadnje pa bodo upniki lahko v nadaljevanju postopka vplivali tudi na (ne) izglasovanje prisilne poravnave (četrti odstavek 221.e člena ZFPPIPP).

13. Tako se izkaže, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo nobenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350., 366. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. V postopku zaradi insolventnosti mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške (129. člen ZFPPIPP). Zato je sodišče druge stopnje že iz tega razloga predlog upnika za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnilo.

(1) Več glej: Plavšak Nina, Pravna praksa – 2013, št. 23, stran 6. (2) Glej še VSL sklep Cst 323/2014 z dne 31.7.2014.