Jedro

Iz celotnega dokaznega postopka, pa tudi pritožbenih zatrjevanj, izhaja pretirana navezanost mame na deklico, kar otroku ne more biti v največjo korist. Očitki o obnašanju predlagatelja pred rojstvom otroka pa na odločitev o povečanju stikov ne morejo imeti nobenega vpliva. Bistveno je, da sta predlagatelj in hčerka po sklenjeni sodni poravnavi uspela vzpostaviti ustrezen odnos, ki naj bi ga povečanje stikov še poglobilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je delno ugodilo predlogu za spremembo stikov, določenih s sodno poravnavo v zadevi P 1307/2013-IV z dne 6. 2. 2014. Odločilo je, da se stiki med predlagateljem in mladoletno A. A., roj. ... 2013, povečujejo postopno v obdobju od 31. 10. 2015 do 30. 4. 2016. Od 1. 5. 2016 dalje stiki potekajo ob sredah, ko predlagatelj A. A. prevzame na domu pri materi ob 17.00 uri in jo ob 19.00 uri pripelje nazaj na materin dom, ter vsak drugi vikend od petka od 17.00 ure, ko predlagatelj A. A. prevzame na materinem domu, pa do nedelje do 18.00 ure, ko hčerko pripelje nazaj na materin dom.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotna udeleženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče zahtevo predlagatelja za razširitev stikov v celoti zavrne, predlagatelju pa naloži povračilo stroškov nasprotne udeleženke. Izpostavlja, da sodišče ni upoštevalo dejstev, da starša mladoletne A. A. nikoli nista bila partnerja in da je predlagatelj s svojim vsiljevanjem in grožnjami s samomorom pri nasprotni udeleženki povzročil odpor in nezaupanje. Otrok ga na začetku sploh ni zanimal, niti ga ni zanimal potek nosečnosti. Poudarja, da predlagatelj ne živi v istem kraju kot nasprotna udeleženka in že vrsto let ni vozil avtomobila, tako da so vprašljive njegove vozniške sposobnosti. Meni, da bi moralo sodišče ugotavljati bivalne razmere pri obeh udeležencih postopka, pa tudi osebne lastnosti staršev. Izpostavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ji ni bilo vročeno poročilo o svetovalnem razgovoru na CSD z dne 27. 3. 2015, še posebej zato, ker je poročilo predstavljalo ključni element za odločitev v zadevi. V sklepu so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju, opozarja pa tudi na protispisnost. Sodišče ni navedlo, v katere dokazne listine v spisu je vpogledalo in se do njih tudi ni opredelilo. Z navedbami nasprotne udeleženke se vsebinsko ni ukvarjalo, enako pa velja tudi glede njenega dokaznega predloga za zaslišanje prič. Sodišče minimizira njene tehtne očitke, ki izhajajo tudi iz zapisnikov, sestavljenih pred CSD X. Glede odločitve o razširitvi stikov za čas do 31. 10. 2015, ki naj bi potekali na igrišču pri O. š. X, pritožnica izpostavlja, da sodišče ni ugotavljalo primernosti lokacije. Iz pisnega gradiva ne izhajajo bivalni pogoji predlagatelja. Do hiše, v kateri živi, ni redne avtobusne zveze. Pritožnica objekta ne pozna, pa tudi za A. A. je to povsem neznan teren. Meni, da bi moralo sodišče posebej ugotavljati predlagateljev odnos do hčerke že od vsega začetka, ne le po sklenjeni sodni poravnavi. Predlagatelj se ni udeležil starševske šole, nasprotna udeleženka pa ga ob porodu ni želela imeti pri sebi. Poudarja, da je predlagatelj naravni oče otroka, čeprav proti volji nasprotne udeleženke. Izpostavlja, da predlagatelju ne zaupa, saj je nikoli ne vpraša o otrokovem razvoju. Predlagatelj ne ve, kakšne igrače so primerne otrokovi starosti. Opozarjati ga mora, da si umije roke, preden se začne igrati z otrokom. Izpostavlja aktivnosti v povezavi z otrokom, ki jih predlagatelj ne obvlada. Meni, da je stališče sodišča, da se otrok ne sme odtujiti očetu, napačno. Do razširitve stikov bi lahko prišlo le v primeru, če bi predlagatelj vsaj malenkostno napredoval v starševskih veščinah.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo podal obsežen odgovor. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje zaključku prvega sodišča o obstoju normativne konkretizacije spremenjenih razmer iz četrtega odstavka 421. člena ZPP. Na podlagi prepričljive dokazne ocene, izdelane v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP, in ob odsotnosti kršitev določb postopka, ki bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe, ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava, je pravilna odločitev o postopnem povečanju stikov med predlagateljem in mladoletno hčerko.

6. Pritožba zmotno meni, da je sodišče zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, ker nasprotni udeleženki ni vročilo poročila o svetovalnem razgovoru CSD z dne 27. 3. 2015. Prvo sodišče je nasprotno udeleženko s predmetnim poročilom seznanilo na naroku 18. 5. 2015, kar jasno izhaja iz zapisnika. Nasprotna udeleženka je bila z vsebino poročila seznanjena in je nanj imela možnost podati pripombe. Ker pa relevantnih pripomb ni podala in tudi ni predlagala postavitve izvedenca ustrezne stroke, ki bi lahko še bolj poglobljeno odgovoril na vprašanja v zvezi z razširitvijo stikov, so njeni pritožbeni očitki v tej smeri povsem neutemeljeni.

7. Nasprotna udeleženka izpodbijanemu sklepu zgolj pavšalno očita nejasnost in nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih ter protispisnost. Teh zatrjevanj pritožba ustrezno ne konkretizira. S tem, ko je prvo sodišče navedlo, da je vpogledalo tudi v druge dokazne listine v spisu, ni zagrešilo nikakršne kršitve. Prvo sodišče se je ustrezno opredelilo do listin – v tem primeru do poročila CSD X z dne 27. 3. 2015, ki ga je v sklepu še posebej izpostavilo in na njegovi podlagi sprejelo odločitev o razširitvi stikov. Za takšno postopanje je imelo podlago v določbi 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2). Določba 106. člena ZZZDR daje mnenjem CSD glede otrokove koristi v zvezi s stiki posebno težo. V obravnavani zadevi iz mnenja CSD z dne 27. 3. 2015 povsem jasno izhaja, da je postopno povečevanje stikov z očetom v otrokovem interesu. Nekonkretizirana zatrjevanja nasprotne udeleženke pa ne vzbujajo dvoma v predmetno mnenje, zato mu je prvo sodišče pravilno sledilo.

8. Prvo sodišče res ni sledilo predlogu nasprotne udeleženke za zaslišanje več prič, kar pa ni imelo vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa. Nasprotna udeleženka predloga za zaslišanje prič ni ustrezno substancirala, zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka pa tudi ni pravočasno uveljavljala, kot to določa 286.b člen ZPP.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvemu sodišču, da nasprotna udeleženka ni z ničemer izkazala ogroženosti otroka v primeru povečanja stikov. Celo nasprotno; iz dokaznega postopka izhaja, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, da stiki na domu nasprotne udeleženke povzročajo še več konfliktov med staršema, kar otroku ni v korist. Pritrditi je argumentaciji prvega sodišča, ki ima oporo v mnenju CSD, da je treba dati otroku in predlagatelju možnost, da sama preživljata stike ter na ta način utrjujeta čustveno povezanost in medsebojno pripadnost. Iz celotnega dokaznega postopka, pa tudi pritožbenih zatrjevanj, izhaja pretirana navezanost mame na deklico, kar otroku ne more biti v največjo korist. Očitki o obnašanju predlagatelja pred rojstvom otroka pa na odločitev o povečanju stikov ne morejo imeti nobenega vpliva. Bistveno je, da sta predlagatelj in hčerka po sklenjeni sodni poravnavi uspela vzpostaviti ustrezen odnos, ki naj bi ga povečanje stikov še poglobilo.

10. Pritožničino sklicevanje na morebitne neustrezne bivalne pogoje predlagatelja ter oddaljenost od avtobusnih zvez ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča, saj nasprotna udeleženka ni navedla konkretnih okoliščin, ki bi kazale na neustreznost bivalnih razmer. Nasprotno, celo sama je priznala, da objekta, v katerem živi predlagatelj, ne pozna. Njena pritožbena zatrjevanja v tej smeri so presplošna, pa tudi preostali očitki glede higiene in odsotnosti postavljanja vprašanj v zvezi z otrokom ne morejo imeti želene teže. V zvezi s tem je že prvo sodišče prepričljivo navedlo, da bodo ravno daljši stiki predlagatelju omogočili pridobitev tistih izkušenj, ki mu pri skrbi in vzgoji za mladoletno hčerko morebiti primanjkujejo.

11. Ker pritožba ni utemeljena, podane pa tudi niso kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo nasprotne udeleženke zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških nasprotne udeleženke je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona). O pritožbenih stroških predlagatelja ni bilo odločeno, ker jih predlagatelj ni priglasil. Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 15/1976 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZZZDR