Jedro

Tožeča stranka je imela na relevanten dan v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja (30. 6.) v podatkih AJPES kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost. Zato so neutemeljeni njeni tožbeni ugovori, da bi morala Zbornica pri odmeri zborničnega prispevka upoštevati, da je tekom leta dohodke dejansko pridobivala iz druge glavne dejavnosti, ki ne spada med kmetijske, gozdarske oziroma ribiške dejavnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) tožeči stranki, za leto 2010, odmerila zbornični prispevek v znesku 9.823,76 EUR, na osnovi zneska obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu (zbornični prispevek C). Pri tem kot pravno podlago za svojo odločitev navaja 25. člen Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (v nadaljevanju ZKGZ), ki v zvezi z 10. členom določa, da so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka C pravne osebe, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena ZKGZ, ne glede na pravno obliko. V skladu s 6. členom Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 (v nadaljevanju Sklep) pa znaša stopnja za odmero zborničnega prispevka C 0,17 % od osnove.

Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki jo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z odločbo, št. 421-104/2012/3 z dne 5. 7. 2012, zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da se skladno z določbami ZKGZ zbornični prispevek pravnim osebam odmerja na dveh različnih podlagah. Tako v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 10. člena v zvezi s 25. členom ZKGZ plačujejo zbornični prispevek C tiste pravne osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnostjo, to je z dejavnostjo, ki po Standardni klasifikaciji dejavnosti spada v kmetijstvo (razen storitev za rastlinsko pridelavo in živinorejo ter lovstva), v gozdarstvo (razen storitev za gozdarstvo) ter v ribištvo in ribogojstvo (razen storitev povezanih z ribištvom in storitev povezanih z ribogojstvom). Zbornični prispevek A pa plačujejo pravne osebe, ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, razen oseb javnega prava (1. alineja prvega odstavka 10. člena v zvezi s 23. členom ZKGZ). Tožeča stranka nima v lasti kmetijskih zemljišč in gozdov, zato ji je Zbornica pravilno odmerila zbornični prispevek C. Iz dopisa Agencije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), št. 9830-6/2012-3 z dne 20. 2. 2012, namreč izhaja, da je imela od 1. 1. 2010 do 15. 9. 2010 po Standardni klasifikaciji dejavnosti kot glavno dejavnost vpisano dejavnost 02.100 – Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, od 15. 9. 2010 do 31. 12. 2010 pa dejavnost 16.210 – Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa.

Tožeča stranka se z odmero zborničnega prispevka ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačno uporabljenega materialnega prava. V njej navaja, da ni zavezanka za plačilo zborničnega prispevka, saj je bila njena glavna dejavnost v letu 2010 dejavnost 16.210 – Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa, ki sodi v okvir C (Predelovalne dejavnosti) Standardne klasifikacije dejavnosti. Te dejavnosti pa v skladu z določbo 3. člena ZKGZ ne sodijo v okvir kmetijstva in gozdarstva. Drži, da je glavno dejavnost v evidencah AJPES spremenila šele 15. 9. 2010, vendar je bila sprememba dejavnosti v evidencah posledica dejstva, da je dohodek iz dejavnosti proizvodnje furnirja in plošč pridobivala tekom celotnega leta 2010. Zaradi navedenega primarno meni, da ni zavezanka za plačilo prispevka, podrejeno pa, da je zavezanka samo v sorazmernem delu – do dne 15. 9. 2010, ko je spremenila dejavnost. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se ji zbornični prispevek za leto 2010 ne odmeri, podrejeno pa, da odloči, da se ji odmeri v ustrezno znižani vrednosti, in podrejeno, da zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Zbornica je zbornični prispevek za leto 2010 odmerjala (tudi) na podlagi določb Sklepa, na katerega se sklicuje v izpodbijani odločbi. V drugem odstavku 2. člena Sklepa je določeno, da se zbornični prispevek odmeri na podlagi uradnih podatkov, razvidnih iz evidenc v skladu s 4. členom ZKGZ, in sicer na dan 30. 6. v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja. Glede na navedeno, je bila Zbornica upravičena uporabiti podatke AJPES tako, da je štela, da je tožeča stranka v letu 2010 imela kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost. Neutemeljeni so zato tožbeni ugovori, da bi morala Zbornica pri odmeri zborničnega prispevka upoštevati, da je tekom leta 2010 dohodke dejansko pridobivala iz druge glavne dejavnosti, ki ne spada med kmetijske, gozdarske oziroma ribiške dejavnosti. Ob tem sodišče še dodaja, da mora poslovni subjekt, v skladu s 15. členom Zakona o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1), vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 8. člena tega zakona (po deseti alineji je to tudi sprememba glavne dejavnosti po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti) prijaviti upravljavcu registra v 15 dneh po nastanku spremembe. Upravljalec registra pa je v skladu s petim odstavkom citiranega člena dolžan o vpisu spremembe podatkov v poslovni register izdati sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da tožeča stranka vse do vložitve tožbe tudi sama ni posredovala podatka Zbornici o spremenjeni glavni dejavnosti, je po presoji sodišča neutemeljen tudi (podrejeni) tožbeni ugovor, da bi ji moral biti zbornični prispevek odmerjen v sorazmerno znižanem znesku (do dne 15. 9. 2010).

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek izdaje upravnih odločb obeh stopenj pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Sodišče je odločitev na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, in je sodišče v tej zadevi presojalo pravilnost uporabe materialnega prava. Iz istega razloga tudi ni izvedlo dokazov, ki jih je tožeča stranka predlagala v tožbi, saj za odločitev niso pomembni.

K točki II. izreka: Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo njene stroške postopka. Njenemu predlogu ni bilo ugodeno na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.