Jedro

Pritožnika navajata zgolj novo dejstvo, da sta šele po poizvedovanju ugotovila, kje se nahaja original pogodbe, in sicer pri notarki A. A., kjer je bil deponiran v zavarovanje dolga drugega toženca. Ob tem ne pojasnita, zakaj teh okoliščin, ki v pravdi niti niso pravno odločilne, nista uspela predstaviti do konca naroka za glavno obravnavo, zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne more upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: (I.) ugotovilo, da sta drugi toženec in tretja toženka lastnika nepremičnin ID znak: del stavbe 000-11 (ID 001), ID znak: del stavbe 000-22 (ID 0002) in ID znak: del stavbe 000-33 (ID 003), vsak v deležu do ½; (II.) odločilo, da se prej opisana lastninska pravica vknjiži na drugega toženca in tretjo toženko, za vsakega do ½; in (III.) drugemu tožencu in tretji toženki naložilo, da tožnici solidarno povrneta 3.595,92 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo drugi toženec in tretja toženka. Navajata, da še vedno ne razpolagata s pogodbo za vpis v zemljiško knjigo. S poizvedovanjem pri tretjih osebah, do katerih je imel drugi toženec dolgove, sta ugotovila, da se pogodba nahaja v hrambi pri notarki A. A., ki je pooblaščena, da jo uporabi za vknjižbo v zemljiško knjigo ob hkratni vknjižbi hipoteke na Podjetje ... Pogodba ji je bila izročena pred leti za zavarovanje terjatve do drugega toženca. Predlagata, da sodišče pri notarki opravi poizvedbe, drugi toženec bo razčistil višino dolga, zatem pa bo predlagana vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožba ni bila potrebna, zato naj se postopek ustavi.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožnica ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica kot upnica drugega toženca in tretje toženke v obravnavani zadevi na podlagi 168. člena ZIZ zahteva ugotovitev, da sta dolžnika lastnika nepremičnin, na katere bo lahko v primeru uspeha v pravdi posegla z izvršbo, in vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo. Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka tožbenemu zahtevku ugodilo ter svojo odločitev jasno argumentiralo, pri tem pa ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Pritožnika v pritožbi ne nasprotujeta razlogom sodišča, da sta lastnika v izreku odločbe navedenih nepremičnin, ki sta jih v letu 2000 kupila od B. B. in C. B. Navajata zgolj novo dejstvo, da sta šele po poizvedovanju ugotovila, kje se nahaja original pogodbe, in sicer pri notarki A. A., kjer je bil deponiran v zavarovanje dolga drugega toženca. Ob tem ne pojasnita, zakaj teh okoliščin, ki v pravdi niti niso pravno odločilne, nista uspela predstaviti do konca naroka za glavno obravnavo, zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne more upoštevati.

7. Ker je bila pravda nedvomno potrebna, saj pritožnika vse do njenega zaključka nista naredila ničesar v smeri izpolnitve ali pripoznave tožbenega zahtevka, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP izpodbijano sodbo potrdilo.