Jedro

V obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 54400-111/2010/6 z dne 3. 12. 2010, s katerim je bila njena vloga pod zap. št. 20, ki je prispela na Javni razpis za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela v okviru četrte razvojne prioritete „Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti“ in prednostne usmeritve 4.1 „Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti“ Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 do 2013 (Uradni list RS, št. 59/10; v nadaljevanju Javni razpis) zavrnjena (točka 1 izreka) s tem, da pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji in da v postopku stroški niso nastali (točki 2 in 3 izreka).

Skupaj z vloženo tožbo tožnik predlaga izdajo začasne odredbe. Kot nevladna organizacija se tožnik financira predvsem iz finančnih sredstev, ki jih dobi na Javnih razpisih in bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala oz. mu že nastaja težko popravljiva oz. nepopravljiva škoda. V zvezi z že v tožbi navedenimi kršitvami, zlasti bistveno kršitvijo določb postopka, kršitvijo pogojev in meril predmetnega Javnega razpisa in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, nepopolno in nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem glede izpolnjevanja posebnih meril Javnega razpisa, je bilo zaradi nepravilno in nezakonito opravljenega točkovanja vloge tožeče stranke, tožeči stranki onemogočeno sofinanciranje prijavljenega projekta in v višini 1.000.000,00 EUR, pri čemer skupna ocenjena vrednost predmetnega projekta tožeče stranke znaša 1.388.893,33 EUR. Vloga tožnika je ocenjena z 0,5 točke manj kot bi skladno z ocenjevalno lestvico Javnega razpisa morala biti, prejela je 86,5 točk od skupnega števila 87 točk, ki so potrebni za uvrstitev vlog v izbor za sofinanciranje prijavljenih projektov in sklenitev pogodbe s toženo stranko. Nezakonito ravnanje tožene stranke je tožeči stranki onemogočilo sofinanciranje in izvedbo prijavljenega projekta, ki naj bi se v večinskem delu financiral iz razpisnih sredstev. Tožena stranka je prilagodila načrt tako, da je že razporedila kadrovske vire, zato bo z nesofinanciranjem povzročena neposredna finančna organizacijska in družbena škoda, še zlasti pa onemogočena izvedba predmetnega projekta. To se bo odrazilo v nepopravljivih posledicah za delovanje tožeče stranke, saj ne bo mogoče takoj, kasneje pa še težje, zagotoviti novih delovnih mest za težje zaposljive osebe v določenih občinah in je s tem onemogočena nujna delovna rehabilitacija ranljive ciljne skupine.

Načrtovana delovna mesta v obrobnih občinah je brez zagonsko finančne pomoči, ki naj bi jo tožeča stranka pridobila v okviru javnega razpisa, nemogoče vzpostaviti z izločitvijo možnosti pridobitve finančnih sredstev. Upoštevaje iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe in dokumentacije izhajajoče kršitve, bo za tožečo stranko nastala nepopravljiva škoda, zlasti v korist ranljivih družbenih skupin, saj ne bo mogla nadaljevati oz. kakovostno in kontinuirano opravljati svoje dejavnosti oz. začetek projektov oz. dejavnosti in ne bo mogla opraviti in krepiti svoje vloge kot pomemben akter pri vzpostavitvi delovnih mest za najtežje zaposljive osebe, ter ji bo onemogočeno kontinuirano kakovostno in profesionalno povezovanje z lokalnimi skupnostmi.

Z izvršitvijo izpodbijanega sklepa je oviran razvoj socialne ekonomije na obrobju države, poleg tega tožeča stranka tudi ne bo mogla izvajati številnih drugih dejavnosti, ki so predmet njenega namena in poslanstva. Izvršitev izpodbijanega sklepa ima za posledico tudi nepopravljivo prizadetost javne koristi. V projektu naj bi sodelovalo 28 oseb iz ranljivih ciljnih skupin, pri čemer naj bi se 12 oseb usposabljalo v obdobju 3 mesecev, za ostalih 16 je tožeča stranka nameravala uporabiti druge vire financiranja.

Iz Javnega razpisa tudi jasno izhaja, da v nadaljnjih 4 letih ne bo novega razpisa, na katerem bi lahko kandidirala tožeča stranka ter tako ne bo imela možnosti, da bi lahko pridobila dodatna sredstva. Upoštevajoč zlasti naravo izkazanih kršitev ter izkazane nuje po neposredno nadaljevanih aktivnostih tožeče stranke, bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa do pravnomočno zaključenega sodnega postopka nastala nepopravljiva škoda, tako v smislu nadaljevanja njene dejavnosti, kot že v smislu predhodno izvedenih aktivnosti.

Tožeča stranka meni, da so podani vsi v 2. in 3. odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1) navedeni pogoji za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, in sicer za zadržanje izvršitve sklepa tožene stranke v 1 točki, podrejeno pa tudi zadržanje izvedbe 2 točke.

Sodišču predlaga, da izda začasno odredbo, s katero odloži izvršitev 1 točke izpodbijanega sklepa in začasno do izdaje pravnomočne in izvršljive odločbe omogoči podpis pogodbe s strani tožeče stranke in posledično izvajanja projekta tožeče stranke, podrejeno pa da toženi stranki sodišče naloži zadržanje podpisa pogodb oz. izvajanje sofinanciranja projektov na podlagi že podpisanih pogodb o sofinanciranju do izdaje pravnomočne in izvršljive odločbe v tej zadevi.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Tožnik lahko iz razlogov iz 2. odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Izdaja začasne odredbe predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjevanju zakonskih pogojev (začasno) odloži, sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta oz. začasno uredi stanje, glede na sporno pravno razmerje ob pogojih iz 3. odstavka 32. člena ZUS-1. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1. Tožnik mora glede na ustaljeno sodno prakso verjetno izkazati, da takšna škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo. Tožnik se v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na nezakonito izdajo izpodbijanega sklepa in na kršitve pravil postopka v zvezi z Javnim razpisom, sicer pa ne zatrjuje, niti ne izkazuje kakršnekoli škode, saj ne pove v čem vidi težko popravljivo škodo, ki bi mu z izvršitvijo izpodbijanega sklepa lahko nastala, in ne navaja nobenih relevantnih dejstev, ki bi kazala na to, da bo škoda, ki bo z izvršitvijo akta nastala, težko popravljiva ali nepopravljiva v smislu učinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v upravnem sporu. Zatrjevanje nezakonitosti izpodbijanega akta ni razlog za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta po določbah ZUS-1. Po mnenju sodišča tožnikovo zatrjevanje nastanka težko popravljive škode, s tem da bi tožena stranka prenesla sredstva na drugega prijavitelja in ne tožnika, ker ni bil izbran in bi prišlo do situacije, da bi bila sredstva porabljena in jih tožeča stranka ne bi mogla več pridobiti, po mnenju sodišča samo po sebi ne pomeni nastajanja težko popravljive škode v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1 oz. oškodovanja tožnika, saj s tem ne bi bilo premoženje tožnika zmanjšano, ker tožnik le ne bi pridobil denarnih sredstev, ki jih je pričakoval. Tožnik sicer navaja izgubo, ki bi jo utrpel zaradi nezmožnosti izvajanja projektov, ki si jih je zadal, kar pa po mnenju sodišča ne pomeni težko popravljive škode. Sodišče meni, da je sodelovanje na javnem natečaju, kjer nastopajo posamezni subjekti glede na konkurenčnost svoje ponudbe, povezano tudi z rizikom nepridobitve sredstev in da je na to tveganje treba računati in v primeru nepridobitve sredstev ni mogoče govoriti o nepopravljivi škodi, če bi bil na razpisu izbran nekdo drug.

Ker v obravnavanem primeru težko popravljiva škoda ni izkazana, sodišče tudi ni opravilo preizkusa skladnosti z načelom sorazmernosti. Ker glede na povedano niso podani zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1, je sodišče tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.