Jedro

Začasna nezmožnost za štiri ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo in izpisi eDavkov izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za štiri urno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 1. 7. 2020 in 3. 4. 2020 (I. tč. izreka), tožnici, delovnemu invalidu III. kategorije zaradi bolezni priznalo pravico do izplačevanja delnega nadomestila od 1. 1. 2020 dalje (II. tč. izreka) in odredilo, da bo o odmeri nadomestila izdal odločbo toženi zavod najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve postopka s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je bilo v predsodnem postopku pravilno ugotovljeno, da je tožnica kot samozaposlena oseba pogoj za izplačevanje delnega nadomestila v skladu s 122. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2) izpolnila s 1. 5. 2020, ker je tega dne začela obračunavati prispevke za krajši delovni čas 4 ure dnevno. Sodišče je zmotno zaključilo, da je delo s krajšim delovnim časom nastopila takoj po dokončnosti in izvršljivosti invalidske odločbe s 1. 1. 2020. Odločitev je oprlo na izpise iz sistema e-Davki obrazec, čeprav je razpolagalo tudi s potrdilom FURS-a št. ... z dne 30. 6. 2020, iz katerega izhaja, da je na podlagi odločbe zavoda prispevke za krajši delovni čas od polnega začela obračunavati od 1. 5. 2020 dalje. Sodišče je izpisom iz sistema e- Davki dalo preveliko težo, zanemarilo pa potrdilo FURS-a, ki je javna listina. Izpisi iz računalniškega sistema eDavki so zgolj obrazci, s katerimi se sporočajo podatki, te pa lahko posameznik tudi spremeni, zato takšnega dokazila ni mogoče šteti za verodostojnega in z njim ovreči uradnega potrdila FURS-a. Če je sodišče obrazce sprejelo kot dokazilo nastopa dela, je imelo nasprotni dokaz FURS-a z dne 30. 6. 2020 in ga je bilo dolžno oceniti v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP). Sodišče se do dokaza FURS-a z dne 30. 6. 2020 ni opredelilo, zato sodba s tem v zvezi ni obrazložena in ima bistveno pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus, kar predstavlja kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V socialnih sporih glede na 62. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) velja preiskovalno načelo, ki pomeni, da sodišče procesno gradivo zbira po uradni dolžnosti ne glede na to, ali sta stranki dokaz predlagali ali ne. Ker tega ni storilo je posledično dejansko stanje zmotno ugotovilo.

Izpostavlja še, da je tožnica na podlagi predhodne invalidnosti prejemala nadomestilo za invalidnost priznano z odločbo z dne 12. 10. 2017 do 30. 4. 2020, ko je bilo z odločbo z dne 17. 8. 2020 izplačevanje ustavljeno. Glede na izrek sodbe, ko je tožnici od 1. 1. 2020 dalje priznana še pravica do delnega nadomestila bi bila upravičena do dveh različnih nadomestil, čeprav se med seboj izključujeta.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP ni podana. Ni niti smiselno zatrjevane kršitve iz 1. odst. 339. člena zaradi neutemeljeno očitane kršitve 8. člena ZPP, saj je dokazna ocena o pričetku opravljanja dela na drugem delu v krajšem delovnem času v skladu s preostalo delovno zmožnostjo rezultat skrbne presoje in utemeljitve izvedenih dokazov.

5. ZPP v 1. odst. 224. člena sicer res določa, da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svojega pooblastila, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Po pravni teoriji in sodni praksi javna listina vsebuje dvoje dokaznih pravil. Gre za dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti vsebine. Vendar dokazno pravilo o resničnosti potrjenega ni absolutno, saj sodišče zavezuje le, če ga stranka ne izpodbija. Če stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, sodišče oceni izvedene dokaze, ki morajo doseči višji dokazni standard. Prav slednje je izpolnjeno tudi v predmetni zadevi, saj sodišče na podlagi izpisov iz sistema eDavki (A/6) in tožničine izpovedi (list. 10) ugotavlja, da je prispevke za polovični delovni čas pričela obračunavati s 1. 1. 2020. Glede na odločbo z dne 5. 12. 2019, ki je postala izvršljiva 28. 12. 2019 prepričljivo zaključuje, da je tožnica objektivno izkazala, da je z delom skladno s preostalo delovno zmožnostjo pričela 1. 1. 2020 in ne šele 1. 5. 2020, kot je bilo ugotovljeno v predsodnem postopku.

6. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zaradi presoje drugostopenjske odločbe z dne 1. 7. 2020 s katero je priznana pravica do delnega nadomestila od 1. 5. 2020 ter izrečeno, da bo o odmeri in izplačevanju odločeno s posebno odločbo, v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 3. 4. 2020 da tožnica nima pravice do delnega nadomestila, češ da glede na odločbo z dne 5. 12. 2019, ki je postala izvršljiva 28. 12. 2019, ni začela delati v krajšem delovnem času.

7. Ker pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo v presodnem postopku ni bil pravilno ugotovljen, je sodišče po razjasnitvi pravno odločilnih dejstev ob pravilni uporabi materialnega prava nezakoniti upravni odločbi na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravilo, priznalo pravico do izplačevanja delnega nadomestila od 1. 1. 2020 dalje ter tožencu odredilo, da denarno dajatev odmeri v 30. dneh po pravnomočnosti sodbe.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje (6. tč. obrazložitve) je nedvomno podana v 121. členu ZPIZ-2, po katerem se delno nadomestilo zavarovancu, ki je vključen v obvezno zavarovanje izplačuje za dneve dela _in za druge dneve, za katere ima po predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela._ Glede na 122. člen ZPIZ-2 se _izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega,_ vse dokler opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza delovni zmožnosti. Pričetek izplačevanja delnega nadomestila je torej vezan na pričetek dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki ga samostojni podjetniki, zavarovani po 15. členu ZPIZ-2 morajo na ustrezni način izkazati in dokazati sami.

9. Začetek dela s krajšim delovnim časom je ob pravilni oceni izvedenih dokazov prepričljivo ugotovljen in temeljito obrazložen v točkah 11., 12. in 14. obrazložitve izpodbijane sodbe. Toženčevo stališče, da ni mogoče šteti, da je samostojni podjetnik pričel opravljati dejavnost v krajšem delovnem času, dokler FURS ne potrdi, da je začel obračunavati prispevke za krajši delovni čas, ni pravilno, niti v okoliščinah obravnavanega primera ni sprejemljivo.

10. Elektronsko davčno poslovanje je spletni servis za elektronsko poslovanje, ki zavezancem omogoča prijavo, varno izpolnjevanje ter oddajanje obveznosti po elektronski poti. Elektronsko poslovanje je enakovredno poslovanju s papirji. Na podlagi izpisov iz sistema eDavki, poimenovanih _"Obračun prispevkov za socialno varnost"_ je lahko sodišče zaključilo le, da je tožnica z obračunavanjem prispevkov za polovični delovni čas pričela s 1. 1. 2020. Iz razpoložljivih izpisov eDavki (A/6) je razviden datum in ura vložitve, št. dokumenta in ime vložnika ter med drugim pod št. 140 število ur od januarja do vključno aprila (92, 80, 88 in 88) _"za zadržanost od dela-ki ni v breme zavezanca"_ (za t. i. bolniški stalež) ter število ur za isto obdobje (92, 80, 88 in 88) pod št. 160. _"invalid s pravico do dela s krajšim delovnim časom"_. V sistemu eDavki se da kadarkoli preveriti, kdo je vanj vstopal, s kakšnimi dokumenti in kdaj so bili posredovani.

Sodišče pravilno ugotavlja, da se oddaja dokumentov v eDavkih vedno zapiše z datumom na vrhu liste, in da so v obravnavanem primeru izpisani datumi skladni s tožničino navedbo ter izpovedjo, da je obrazce v eDavke oddajala v prvi polovici meseca za pretekli mesec. Mesečne obračune je oddajala sproti za vsak mesec za nazaj. V skladu z invalidsko odločbo, izvršljivo z 28. 12. 2019, je s 1. 1. 2020 začela evidentirati krajši delovni čas 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko, ker ji je bil bolniški stalež priznan le za 4 ure in ne več polni delovni čas, kot pred navedenim datumom. Slednje je očitno vplivalo na FURS-ovo potrdilo z dne 30. 6. 2020, iz katerega glede na izpise iz eDavkov logično izhaja, da je tožnica prispevke za krajši delovni čas 4 ure dnevno zaradi začasne nezmožnosti za delo v skladu z odločbo ZPIZ-a nominalno začela obračunavati od 1. 5. 2020 dalje. Torej od prvega naslednjega dne po zaključenem bolniškem staležu za preostalo 4 urno delovno zmožnost iz naslova invalidnosti.

11. Toženčevo vztrajanje, da je tožnica glede na potrdilo FURS-a pogoj za izplačevanje delnega nadomestil izpolnila šele 1. 5. 2020, je v konkretnem primeru očitno posledica nepravilnega razumevanja javne listine FURS-a v povezavi z začasno nezmožnostjo za delo po 4. ure od 1. 1. 2020 do 30. 4. 2020, ko zadržanost od dela ni šla v breme tožnice, saj je bila glede na 33. člen ZZVZZ uživalka nadomestila za začasno zadržanost z delo zaradi bolezni.4 Začasna nezmožnost za 4. ure dnevno zaradi bolezni ne izključuje pravice do delnega nadomestila iz naslova III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom 4. ure dnevno. Za pravilno presojo izpodbijanih odločb je bistveno le, da je tožnica s pisno izjavo (B/2) in izpisi eDavkov (A/6) izkazala pričetek dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo od 1. 1. 2020 dalje, čeprav je bila do 1. 5. 2020 začasno nezmožna za 4. urno delo.

12. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bilo tožnici nadomestilo za invalidnost izplačevano do 30. 4. 2020 in da sočasno ne more biti upravičena do denarnih dajatev iz dveh naslovov, je potrebno na koncu le še pojasniti, da bo toženi zavod ob izplačilu delnega nadomestila imel možnost upoštevati izplačane zneske nadomestila za invalidnost, če bi se ta nanašala na isto časovno obdobje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004. 4 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; Ur. l. RS, št. 9/1992 s spremembami.