Jedro

Sodišče, ki v sporu o pristojnosti uspe, doseže isti cilj kot z (utemeljenim) sklepom o krajevni nepristojnosti. Zato so časovne omejitve, v katerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, tudi časovne omejitve, ki jih mora upoštevati vrhovno sodišče pri odločanju v sporih med sodišči o krajevni pristojnosti.

Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno samo ob predhodnem preizkusu tožbe. V primerih, ko pride zadeva na pravdno sodišče po ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine predhodnega preizkusa tožbe sicer ni mogoče omejiti na čas pred vročitvijo predloga za izvršbo toženi stranki (dolžniku), nikakor pa predhodni preizkus tožbe ne seže v čas preko razpisa naroka za glavno obravnavo.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v sporu je Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. O njem je odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potem, ko je tožena stranka zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, ga je Okrajno sodišče v Ljubljani v ustreznem delu razveljavilo ter izreklo, da bo o spornem zahtevku odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani je potem, ko je 17.3.2000 že razpisalo narok za glavno obravnavo za 5.4.2000, tega preklicalo in sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je, da je glede na 63. člen ZPP izključno krajevno pristojno sodišče za odločanje v sporu Okrožno sodišče v Mariboru.

ZPP določa, do kdaj se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor (tožene) stranke (prvi odstavek 22. člena) in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 22. člena). Ker pa mu je zadevo odstopilo Okrajno sodišče v Ljubljani, se Okrožno sodišče v Ljubljani ni izreklo za krajevno nepristojno, ampak je po 24. členu ZPP sprožilo spor o pristojnosti.

Sodišče, ki v sporu o pristojnosti uspe, doseže isti cilj kot z (utemeljenim) sklepom o krajevni nepristojnosti - preložitev krajevne pristojnosti na drugo sodišče. Zato so časovne omejitve, v katerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, tudi časovne omejitve, ki jih mora upoštevati vrhovno sodišče pri odločanju v sporih med sodišči o krajevni pristojnosti.

Kadar ZPP dovoljuje sodišču, da se po uradni dolžnosti izreče za krajevno pristojno, lahko sodišče to stori samo ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 22. člena ZPP). V obravnavani zadevi, ki je prišla na pravdno sodišče po ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, predhodnega preizkusa tožbe sicer ni mogoče omejiti na čas pred vročitvijo predloga za izvršbo toženi stranki (takratnemu dolžniku), ko je bila zadeva pri izvršilnem sodišču. Vsekakor pa predhodni preizkus tožbe v takšnem primeru ne seže preko razpisa naroka za glavno obravnavo (primerjaj: drugi odstavek 269. člena ZPP). Tudi na ugovor stranke se namreč sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave. V nobenem primeru se torej sodišče ne more več izreči za krajevno nepristojno po razpisu glavne obravnave. Glede na zgoraj navedeno pa to pomeni, da sodišče v sporu o krajevni pristojnosti, ki ga je začelo po razpisu glavne obravnave, ne more več uspeti. Glede na to je to sodišče na podlagi 5. točke 106. člena Zakona o sodiščih odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.