Jedro

Po 4.odst. 106.a čl. ZZZDR predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz 1.odst. tega člena ali center za socialno delo (CSD).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljev ml. A.G.P. in I.G. za ureditev stikov med prvo predlagateljico ter M.G., M.G., B.G., D.G., N.K., M.K. in M.K. zaradi pomanjkanja njune aktivne legitimacije za vložitev takega predloga po 4.odst. 106.a čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Zoper sklep sta se predlagatelja po pooblaščencu pritožila iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi omenjata pravdno zadevo opr.št. P 135/05, v kateri sta s primarnim zahtevkom zahtevala predodelitev ml. A. očetu, s podrejenim pa ureditev stikov, sodišče prve stopnje pa naj bi napačno odločilo, da bo o podrejenem zahtevku odločalo v nepravdnem postopku, zato sta zoper ta sklep vložila pritožbo. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče z odločitvijo v predmetni zadevi počaka do odločitve o pritožbi, vloženi v zadevi opr.št. P 135/05. Sicer pa menita, da sodišče prve stopnje napačno razlaga 106.a čl. ZZZDR. Ta člen določa, kdaj lahko otrok sam vloži predlog za določitev stikov - ko je dopolnil 15 let. To pa ne pomeni, da ga pred petnajstim letom ne more vložiti. Vsaka oseba, tudi mlajša od 15 let, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred sodiščem, vendar ne sama, ampak po zakonitem zastopniku. Ml. predlagateljica je vložila tožbo, da se ji omogočijo in uredijo stiki z bližnjimi sorodniki, po zakonitem zastopniku. Zato je takšna tožba dovoljena. Po logiki sodišča prve stopnje otroci pred petnajstim letom starosti ne bi mogli vlagati odškodninskih tožb zaradi poškodb v raznih nesrečah, ne bi mogli terjati preživnine, ne bi mogli uveljavljati denarnih terjatev,... Odločitev prvostopenjskega sodišča je popolnoma nelogična in neživljenjska. Po tej logiki si otrok ne more in ne sme želeti stikov npr. s starimi starši, jih iztožiti pri sodišču, ampak si lahko take stike želijo in jih iztožijo le stari starši. Ml. A. se obravnava zgolj kot predmet, ki nima nikakršnih pravic. Takšno obravnavanje je protiustavno in v nasprotju z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic. Ml. A. ima pravico sama zahtevati stike s svojimi bližnjimi sorodniki. Njena aktivna legitimacija je podana, pred 15 letom s pomočjo zakonitega zastopnika. Nasprotujeta tudi razlogom prvostopenjskega sodišča, da nihče od sorodnikov ni podal dokazil, da se je pri pristojnem centru za socialno delo poskusil s starši dogovoriti o stikih. V takem primeru bi sodišče lahko predlog štelo za nepopoln in bi moralo od mladoletne predlagateljice zahtevati dopolnitev predloga z dodelitvijo ustreznega roka za dopolnitev. Šele če predlagateljica ne bi predložila dokazov o tem, da so se sorodniki skušali pred centrom za socialno delo dogovoriti s starši o stikih, bi lahko njen predlog zavrglo.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi s pritožbenimi navedbami o vloženi pritožbi v pravdni zadevi opr.št. P 135/05 pritožbeno sodišče le ugotavlja, da je pritožbeno sodišče o navedeni pritožbi že odločilo s sklepom opr.št. I Cp 1129/2005, tako da jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Predlagatelja izpodbijata sklep sodišča prve stopnje v celoti, čeprav pritožba nima razlogov v delu, ko izpodbija sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga predlagatelja I. G. Zato je sodišče druge stopnje opravilo v tem izpodbijanem delu preizkus le po 2.odst. 350.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Uradoma upoštevnih kršitev ni našlo. 106.a čl. ZZZDR določa, da ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z njegovo koristjo. V kolikor ne pride do sporazuma o stikih med otrokovimi starši, otrokom, ki je sposoben razumeti pomen sporazuma in osebami iz 1.odst. 106.a čl. ZZZDR, odloča o stikih sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok (3.odst. cit. člena). Po 4.odst. cit. 106.a čl. ZZZDR pa predlog za odločitev o obsegu in načinu izvrševanja stikov lahko vloži otrok, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, osebe iz 1.odst. tega člena ali center za socialno delo (CSD). Zakon je torej jasen - pravico do stikov lahko samostojno uveljavi le otrok, ki je dopolnil 15 let in ob dodatnem pogoju, da je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. Otroku, mlajšemu od 15 let oz. 15-letniku, ki ni sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, zakon ne daje takega upravičenja. Tudi staršem zakon ne daje predlagalne možnosti v primeru, ko gre za ureditev pravice do stikov z drugimi osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan. V takem primeru lahko vloži predlog le CSD, torej ne samo če gre za stike otroka, ki še ni dopolnil 15 let in - ali ni razsoden, temveč tudi, če gre za stike razsodnega 15-letnika, če se ta iz katerihkoli razlogov ne odloči vložiti predloga, CSD pa je prepričan, da so podani pogoji za njegove stike s tretjo osebo. Tretje osebe pa lahko vložijo predlog ne glede na to, ali ga vloži tudi otrok oziroma CSD. To pomeni, da se s predlogom tretjih oseb, ki imajo interes, da se stiki opravljajo, korigira morebitna opustitev vložitve predloga drugih opravičencev, zlasti CSD. Res 3.odst. 409.čl. ZPP določa, da otroka, ki še ni star 15 let, oziroma za katerega sodišče presodi, da ni sposoben razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, zastopa zakoniti zastopnik, na kar smiselno nakazuje pritožba. Vendar se to nanaša le na tiste primere, ko je otrok v postopku procesno legitimiran. Iz obravnavane določbe 4.odst. 106.a čl. ZZZDR pa to ne izhaja. Zgolj pavšalen je očitek protiustavnosti oz. obravnavanja otrok v nasprotju z Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic ( Ur.l. - MP, št.26/99 ). Tudi Ustava RS, ki obravnava pravice otrok, med drugim določa, da otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Cit. konvencija pa v II/A pogl. ureja procesne ukrepe za spodbujanje uresničevanja otrokovih pravic in v skladu s 3čl. o pravici do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih in 5.čl., tč.a cit. konvencije ( tudi o možni dodatni procesni pravici ), da zaprosi za pomoč ustrezno osebo, po lastni izbiri, da mu pomaga izraziti mnenje, vsebuje določba 106.a čl. ZZZDR tudi to otrokovo pravico. Odločitev prvostopenjskega sodišča je torej pravilna in pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP), zato se do nerelevantnih pritožbenih trditev ni opredeljevalo.