Jedro

Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „predsednik uprave“. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke je bil razrešen s funkcije. Tožena stranka ga je odjavila iz zavarovanj, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, podala odpoved. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek prekine do odločitve v gospodarskem sporu, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. I Pg 37/2016. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi ter nadaljuje s postopkom, oziroma podrejeno, da ga razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je dne 8. 3. 2016 vložil tožbo zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V tožbi je pojasnil, da je bil pri toženi stranki v delovnem razmerju na delovnem mestu predsednika uprave, na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 8. 2012, sklenjene za določen čas trajanja mandata poslovodne osebe. S sklepom nadzornega sveta tožene stranke z dne 13. 1. 2016 je bil odpoklican s funkcije predsednika uprave, delovno razmerje pa mu je prenehalo dne 12. 2. 2016, z odjavo iz obveznih zavarovanj. To pa ne predstavlja zakonitega načina prenehanja delovnega razmerja. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Celju vložil tudi tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke z dne 13. 1. 2016. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da naj bi bila odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem delovnem sporu odvisna od odločitve v gospodarskem sporu, ter je upoštevaje 13. člen ZPP sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, temveč v individualnem delovnem sporu prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu ter da se bo postopek nadaljeval po sprejemu odločitve v gospodarskem sporu. Meni, da je takšna odločitev nezakonita. Sicer se načeloma strinja, da je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem delovnem sporu odvisna od odločitve v gospodarskem sporu, vendar pa se v predmetni zadevi postavlja tudi drugo pomembno vprašanje in sicer vprašanje kršitev procesnih zahtev, do katerih je prišlo v predmetni zadevi, saj tožena stranka ni izvedla postopka (odpovedi) v skladu z ZDR, saj lahko tožniku zakonito preneha delovno razmerje le iz enega izmed zakonsko opredeljenih razlogov. Pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena tako, da bi delovno razmerje trajalo toliko časa kot traja mandat, temveč je v konkretnem primeru pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas petih let iz razloga, ker je bil tožniku za obdobje petih let podeljen mandat pri toženi stranki. Da se v konkretnem primeru pogodba o zaposlitvi ni sklepala za določen čas trajanja mandata, potrjuje določba tretjega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje tožniku v nobenem primeru ni prenehalo s prenehanjem mandata, imenovanje na funkcijo direktorja in delovno razmerje pa v konkretnem primeru nista bila nedeljivo povezana. Pogodba o zaposlitvi namreč ne določa, kot to dopušča 72. člen ZDR, samostojnega razloga za prenehanje delovnega razmerja v primeru vodstvenega delavca, to je potek mandata. Prenehanje mandata tožnika lahko z ustaljeno sodno prakso predstavlja razlog nesposobnosti za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Sodišče s čakanjem na odločitev v zadevi opr. št. I Pg 37/2016 ne bo prejelo odgovora na to, ali je tožena stranka zakonito izvedla postopek za prenehanje delovnega razmerja oziroma opravila vsa zakonska predvidena procesna dejanja. O tem se namreč v okviru postopka I Pg 37/2016 ne odloča. Tožniku nastaja škoda zaradi odlašanja z odločanjem, hkrati pa načelo ekonomičnosti postopka narekuje prav nasprotno, torej to, da se o zahtevkih v tem sporu odloča ne glede na to, da bi lahko del zahtevka bil vezan na odločitev o vprašanju, ali je sklep nadzornega sveta tožene stranke, s katerim je bil tožnik odpoklican s funkcije predsednika uprave, ničen.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.

6. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „predsednik uprave“ na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 8. 2012, za mandatno obdobje 5 let. Delovno razmerje je po 2. členu pogodbe o zaposlitvi sklenjeno za določen čas, to je za čas trajanja mandata poslovodne osebe, ki traja od dne 20. 8. 2012 za obdobje 5 let, s polnim delovnim časom. Tožnik je bil s sklepom nadzornega sveta tožene stranke št. ... z dne 13. 1. 2016 (A2) razrešen s funkcije, ter ga je tožena stranka odjavila iz zavarovanj dne 12. 2. 2014, ne da bi mu pred tem v postopku, določenem za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti podala odpoved.

7. Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da odločitev v gospodarskem sporu za ta individualni delovni spor predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, zaradi česar je prekinilo postopek do odločitve v gospodarskem sporu. Navedeni člen v prvem odstavku določa, da lahko sodišče, kadar je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Eventualna meritorna odločitev sodišča v gospodarskem sporu se bo namreč nanašala na korporativnopravni status tožnika pri toženi stranki, ki pa zaradi tožnikove funkcije poslovodnega organa v nobenem primeru ne bo vplivala na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (glede na tretji člen pogodbe o zaposlitvi prenehanje delovnega razmerja ni vezano na razlog in zakonitost razrešitve).

8. Za ta individualni delovni spor je bistveno, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „predsednik uprave“, zato sta v pogodbi o zaposlitvi lahko na podlagi 72. člena v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in naslednji; ZDR) drugače uredili pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, med drugim tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Ker sta stranki v tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi dogovorili drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot je opredeljen v ZDR, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju odločiti o tožbenem zahtevku glede na 72. člen ZDR in vsebino pogodbe o zaposlitvi, ne da bi čakalo na odločitev v gospodarskem sporu.

9. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP, ter s tem storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. Ker stranki nista priglasili stroškov pritožbenega postopka, je izrek o stroških pritožbenega postopka odpadel.