Jedro

Pritožbeno sodišče je v istovrstnih sporih kot je obravnavani in za katere novela ZŠtip-1B še sploh ni veljala niti ni bila uporabljiva štelo, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino, in jo zapolnilo z teleološkimi razlagalnimi argumenti ter uporabo analogije legis in argumenta a simili ad simile, ko sta si urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je glede na 3. člen ZS uporabljalo 240. člen OZ. Pri tem je upoštevalo 3. člen ZŠtip-1, po katerem je višja sila vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

Stališča pritožbenega sodišča iz dosedanje sodne prakse morajo toliko bolj veljati in biti uporabljiva v konkretnem primeru, za katerega je že uporabljiv novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B. Torej tudi pri upoštevanju ekskulpacijskega razloga nemožnosti izdelave praktičnega dela diplomske naloge pred dozoritvijo mirabolane šele meseca avgusta in odsotnosti mentorice za ta del diplomske naloge, kar zagotovo sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, kot razloguje sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku v 15 dneh od prejema sodbe povrniti 146,40 EUR stroškov pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nepravilni in nezakoniti odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 6. 2. 2020 in Centra za socialno delo A. št. ... dne 24. 10. 2019. 2. Sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zakon o štipendiranju1 (ZŠtip-1) celovito ureja štipendijsko razmerje, obveznost štipendista, mirovanje in prenehanje razmerja ter vračilo štipendije. Izjemoma vračilo ni potrebno iz razlogov, določenih v 87. členu ZŠtip-1. Zakon jasno določa, v katerih primerih in na kakšen način je možno podaljšati rok za zaključek izobraževanja in definira opravičljiv razlog. Zmoten je zaključek sodišča, da tožnik razlogov za nekajmesečno zamudo izpolnitve obveznosti ni mogel preprečiti. V upravnem postopku ni izpostavljal nezmožnosti pravočasnega zagovora niti odsotnosti ene mentorice, temveč navajal opravljanje izpitov za 2. letnik in delo. Razlog za nepravočasno dokončanje študija ni bil v izobraževalni ustanovi in ga tožnik ni izkazal. Za višjo silo gre, če dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti oziroma odvrniti. Tožnik ni dokončal študija v roku, ker mu je v šolskem letu 2018/2019, ko je ponavljal 2. letnik, ostalo preveč izpitov in je zadnjega opravil šele avgusta 2019. Čeprav je teoretični del diplomske naloge oddal v začetku septembra 2019, zagovora ni mogel pričakovati pravočasno, saj je bila diplomska naloga sestavljena še iz praktičnega dela, ki se je izvajal pri drugi mentorici na inštitutu B., iz njegovega potrdila z dne 11. 11. 2019 pa izhaja, da je bilo diplomsko delo tehnično pregledano in ga bo predvidoma zagovarjal novembra 2019. Diplomska naloga je bila izdelana, odobrena, popravljena in pripravljena na zagovor po 30. 9. 2019. Napačno je stališče sodišča, da glede na časovno učinkovanje odločbe z dne 24. 10. 2019 lahko študijsko razmerje preneha le za naprej in da zaradi neodprave odločbe o priznanju pravice do državne štipendije, pravna podlaga za izplačane zneske še vedno obstoji. Vztraja, da glede na 97. člen ZŠtip-1 pravica preneha že na podlagi samega zakona zaradi nezaključenega izobraževanja v roku.

Ne strinja se niti z zaključkom sodišča, da je bil v obravnavani zadevi dosežen namen izobraževanja. Če štipendist zaključi izobraževanje po predvidenem roku, namen štipendiranja ne more biti dosežen. Zakon jasno določa primere prenehanja štipendijskega razmerja, pogoje za njegovo podaljšanje in posledice, če izobraževanje ni zaključeno v roku. Razlaga zakonskih določb, kot jih tolmači sodišče ni le napačna, ampak je v nasprotju z načelom pravne varnosti, predvidljivosti in preglednosti, saj po njej ni relevantno, kdaj štipendist zaključi izobraževanje, temveč je bistveno le, da ga zaključi. 3. Tožnik v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo. Soglaša z dejanskimi in pravnimi razlogi izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe, celo ugibanja, zakaj študija ni dokončal v roku so brezpredmetne, pa tudi teoretično navajanje časovnice o oddaji naloge, kar naj bi bilo splošno znano. Sklicuje se na sodno prakso in zadevo Psp 122/2020 ter poudarja, da so prisotnost, odzivnost in potrditev praktičnega dela s strani mentorja dejavniki, ki jih ni mogel predvideti, pričakovati, se jim izogniti ali odvrniti.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ugoditvena sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na toženkino izvajanje potrebno ponovno poudariti predvsem naslednje.

Odločilna dejstva iz predsodnega upravnega in sodnega postopka

6. V zadevi gre za spor zaradi presoje dokončne odločbe z dne 6. 2. 2020 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo CSD A. z dne 24. 10. 2019 (B4). S slednjo je izrečeno, da tožniku, ki mu je bila državna štipendija priznana z odločbo z dne 11. 10. 2016 pravica preneha (1. odst.), da je prejete zneske za šolsko leto 2017/2018 po 270,00 EUR mesečno dolžan vrniti v skupni višini 3.210,00 EUR v 60 dneh od izvršljivosti odločbe (2. odst.) in da pritožba ne zadrži izvršljivosti odločbe (3. odst.). Čeprav so v prvostopenjski odločbi le prepisovani posamezni členi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 (ZUPJS) in Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP) ne da bi bili dejanski razlogi sploh navedeni, je pritožba zavrnjena z obrazložitvijo, da tožnik do 30. 9. 2019 ni uspešno zaključil študija, ker do tedaj ni diplomiral, zato je štipendijo za letnik 2017/2018 dolžan vrniti.

7. Sicer iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije izhaja: - da je bila tožniku z odločbo CSD z dne 11. 10. 2016 priznana državna štipendija za izobraževanje na C., ... od 1. 10. 2016 dalje za šolsko leto 2016/2017 po 190,00 EUR mesečno; - da je bila z odločbo CSD z dne 15. 11. 2017 štipendija priznana tudi za študijsko leto 2017/2018 za 2. letnik izobraževanja po 270,00 EUR mesečno; - da je po odločbi CSD z dne 13. 5. 2019 pravica do državne štipendije v študijskem letu 2018/2019 mirovala in se štipendija ni izplačevala, ker je tožnik ponavljal 2. letnik izobraževanja; - da tožnik ni diplomiral do 30. 9. 2019; - da je teoretični del diplomske naloge oddal v začetku meseca septembra 2019, praktični del naloge pri drugi mentorici na inštitutu B. pa se je zaradi njene odsotnosti in naloge o določanju sladkorja v mirabolani, ki jo je mogoče izdelati šele po dozoritvi slive koncem meseca avgusta zavlekel, tako da jo je zagovarjal 18. 12. 2019 in diplomski izpit uspešno opravil. 8. Predhodno izpostavljene relevantne okoliščine višje sile so tudi po presoji pritožbenega sodišča odločilna za zakonitost ugoditvene sodbe in sicer iz materialno pravnih razlogov, kot bo to utemeljeno v nadaljevanju.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

9. Le dejstvo, da tožnik ni diplomiral do 30. 9. 2019 in da mu je štipendijsko razmerje prenehalo pred zagovorom diplomske naloge 18. 12. 2019, ne pogojuje spremembe ugoditvene sodbe o odpravi izpodbijanih upravnih odločb z odrejenim vračilom štipendij, prejetih na podlagi pravnomočne odločbe za šolsko leto 2017/2018 v skupni višini 3.210,00 EUR.

10. Zmotno je stališče tožene stranke, da je zadevo potrebno presojati le ob goli jezikovni razlagi in uporabi relevantne zakonske podlage. ZŠtip-1 v drugi alineji 92. člena sicer res določa, da mora štipendist izobraževalni program zaključiti do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključenem letniku, v sedmi alineji 97. člena prenehanje štipendijskega razmerja, če izobraževalnega programa ne dokonča v roku iz druge alineje 92. člena ZŠtip-1 in v prvem stavku 5. odstavka 99. člena ZŠtip-1 vračilo štipendij, če obveznosti iz izobraževalnega programa ne zaključi v roku iz druge alineje 92. člena Zštip-1, saj mora vrniti štipendije za zaključeni letnik izobraževalnega programa ali za dodatno študijsko leto po izteku programa, če je bil do štipendije upravičen.

11. Določbo ZŠtip-1 o vračilu štipendij je mogoče pravilno uporabiti le v skladu z namenom štipendiranja in upoštevanju razlogov, zaradi katerih študij ni bil zaključen v roku. Po 2. členu ZŠtip-1 so štipendije namenjene spodbujanju izobraževanja, doseganju višje ravni izobrazbe, vzpostavljanju enakih možnosti izobraževanja za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, doseganju izjemnih dosežkov, odgovornosti študentov za izobraževanje in izbiro programa, krajšanju dobe in izboljšanju zaposljivosti. Za doseganje namena štipendiranja mora štipendist po 92. členu ZŠtip-1 uspešno zaključiti letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih, ki jih določa zakon. Po 1. odstavku 87. člena ZŠtip-1 se štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije podaljša, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin in neizpolnjenih študijskih obveznostih zaradi višje sile.

Predhodno citirani opravičljivi razlogi so vgrajeni v novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B,5 ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019. Štipendist po drugem stavku 5. odstavka 99. člena ZŠtip-1B člena ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ZŠtip-1 ne glede, ali je letnik uspešno zaključil ali ne.

12. Pritožbeno sodišče je v istovrstnih sporih kot je obravnavani in za katere novela ZŠtip-1B še sploh ni veljala niti ni bila uporabljiva štelo, da je v 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 šlo za pravno praznino,6 in jo zapolnilo z teleološkimi razlagalnimi argumenti ter uporabo analogije legis in argumenta a simili ad simile, ko sta si urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna7. Če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je glede na 3. člen Zakona o sodiščih8 (ZS) uporabljalo 240. člen Obligacijskega zakonika9 (OZ). Pri tem je upoštevalo 3. člen ZŠtip-1, po katerem je višja sila vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni mogoče pričakovati, predvideti, nanj računati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

13. Stališča pritožbenega sodišča iz dosedanje sodne prakse morajo toliko bolj veljati in biti uporabljiva v konkretnem primeru, za katerega je že uporabljiv novelirani 5. odstavek 99. člena ZŠtip-1B. Torej tudi pri upoštevanju ekskulpacijskega razloga nemožnosti izdelave praktičnega dela diplomske naloge pred dozoritvijo mirabolane šele meseca avgusta in odsotnosti mentorice za ta del diplomske naloge, kar zagotovo sodi v višjo silo iz 3. člena ZŠtip-1, kot razloguje sodišče prve stopnje.

14. Pritrditi je sicer potrebno toženki, da se načeloma ni mogoče izogniti sankcijam za neizpolnjene študijske obveznosti. Vendar prekoračitev roka sama po sebi ne pomeni neizpolnitve obveznosti, oz. rok za končanje izobraževalnega programa z zaključnim izpitom, diplomo ali magisterijem po stališču pritožbenega sodišča ni bistvena sestavina študijskega razmerja, niti sam po sebi odločilni razlog za vračilo štipendij. Nesprejemljivo je toženkino stališče, da gre pri zamudi izpolnitve obveznosti iz 2. alineje 92. člena ZŠtip-1 za prekluzivni rok, katerega iztek ima (ne glede na razloge) za posledico izgubo pravice do štipendije in obveznost vračila prejetih zneskov celo za uspešno zaključen letnik in uspešno zaključen izobraževalni program. Do takšnega stališča lahko pripeljejo le povsem absurdni razlagalni argumenti.

Toženkin očitek, da stališče sodišča v konkretnem primeru nasprotuje načelom pravne varnosti, predvidljivosti in preglednosti je v nasprotju s temeljno socialno funkcijo štipendiranja in dolžnostjo države iz 57. člena Ustave Republike Slovenije10 (Ustava RS) ki ji nalaga ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Še več. Restriktivno tolmačenje prekoračitve roka za dokončanje študijske obveznosti in štetje roka za bistveno sestavino obveznosti ne glede na 3. člen ZŠtip-1 pomeni popolno izvotlitev z ustavo zagotovljene pravice same.11

15. Nobena pravica iz sistema socialne varnosti, kar velja tudi za državno štipendijo, ni pridobljena niti izgubljena z obstojem abstraktnega zakonskega dejanskega stanu, ne da bi bilo o pridobitvi ali prenehanju odločeno s konkretnim posamičnim upravnim aktom. Nepravilno je zato toženkino pravno naziranje, da se za odločanje v zadevi uporablja le ZŠtip-1. ZŠtip-1 je materialni zakon, ki ureja vrste štipendij, pogoje za dodelitev, višino, dodatke k štipendiji, postopke dodeljevanja, sofinanciranje kadrovskih štipendij, vire financiranja, vodenje evidenc, dolžnost vročanja in nadzor nad izvajanjem zakona, vendar se pri njegovem izvajanju uporabljajo tudi procesni predpisi. Poleg ZUP-a, na katerega uporabo odkazuje 6. člen ZŠtip-1, lahko tudi 42. in 43. člen ZUPJS-a, ki urejata poseg v pravnomočne upravne odločbe zaradi spremenjenih okoliščin z razveljavitvijo ali odpravo, ter s tem učinkovanje posega bodisi ex nunc ali ex tunc. Dejstvo, da v odločbo o priznani štipendiji za šolsko leto 2017/18 v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bilo poseženo je le še dodaten razlog, da tožnika ni mogoče zakonito zavezati k vračilu štipendij, prejetih na podlagi pravnomočnega posamičnega upravnega akta, ki ni odpravljen.

Pri upravnem odločanju na način, kot v obravnavanem predsodnem postopku, gre v bistvu za kršitev načela pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS. Ta zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s posamičnimi upravnimi ali sodnimi akti, ki jih je izjemoma mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, vendar le z izrednimi pravnimi sredstvi v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Namen nespremenljivosti pravnomočno urejenih razmerij, kar velja tudi za pravnomočno priznano in realizirano štipendijo za šolsko leto 2017/2018, ni le gola prepoved odločanja, temveč predvsem varstvo pridobljenih pravic, ki jih mora varovati pravna država, če naj uživa zaupanje v svoj pravni red.12 Odločitev pritožbenega sodišča

16. Zaradi vsega obrazloženega, ko je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljena odločilna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo in upravni odločbi o odrejenem vračilu štipendij za šolsko leto 2017/2018 kot nezakoniti na podlagi 81. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravilo, pritožba tožene stranke ne more biti uspešna. Ob uporabi 353. člena ZPP jo je potrebno kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

17. Ob takšnem pritožbenem izidu je tožena stranka v skladu s 165. členom ZPP in Odvetniško tarifo13 (OT) dolžna tožniku povrniti povzročene stroške odgovora na pritožbo v znesku 146,40 EUR, in sicer za priglašenih 200 točk za odgovor, povečanih za 22 % DDV (200 x 0,60 EUR = 120,00 EUR + 26,40 EUR DDV = 146,40 EUR).

1 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 31/2018 z dne 4. 5. 2018. 6 Sodba opr. št. Psp 47/2020. 7 Marjan Pavčnik, argumentacija v pravu CZ 1998, stran 145. 8 Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 10 Ur. l. RS št. 33/91 s spremembami. 11 Takšno stališče je bilo že zavzeto v sodbi opr. št. Psp 123/2020 z dne 5. 8. 2020. 12 Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za družbene in evropske študije; Lovro Šturm, Tone Jerovšek in ostali; str. 1071. 13 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.