Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je po uradni dolžnosti pridobila od ZPIZ. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s temi podatki seznanila tudi tožnika in mu omogočila, da se o njih izjavi. To pomeni, da je bistveno kršila določbe postopka.
Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 619/2008 z dne 5. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
Toženka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da je tožnik dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa na navedeni račun toženke plačati 172,13 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje, do plačila (1. točka izreka) in da je vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prihodek proračuna Republike Slovenije (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo opr. št. Bpp 619/2008 z dne 8. 10. 2008 odobrena izredna BPP v obliki sestave odgovora na pritožbo zoper sodbo v zadevi Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. P 149/2006. Z vpogledom v sodno odločbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. P 70/2009, ki je postala pravnomočna 2. 3. 2010, je ugotovila, da je tožnik dolžan plačati tožnici v navedenem postopku še 532,59 EUR, kar pomeni, da v postopku, v zvezi s katerim mu je bila dodeljena BPP, ni uspel. V postopku preverjanja finančnega in premoženjskega stanja tožnika po preteku štirih let od pravnomočne sodne odločbe, s katero mu je bila dodeljena BPP, je ugotovila, da je tožnik od 1. 7. 2012 do 14. 11. 2012 prejemal pokojnino v višini 411,40 EUR na mesec, varstveni dodatek v višini 128,75 EUR na mesec in letni dodatek višini 367,25 EUR. Na podlagi navedenega je ugotovila, da je imel tožnik v navedenem obdobju povprečne dohodke v višini 631,88 EUR, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 530,44 EUR. Ker tožnik ne izpolnjuje več finančno-materialnega kriterija za dodelitev BPP, je po 49. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžan prejeto BPP vrniti.
Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka napačno obračunala 91,99 EUR za obdobje treh mesecev, saj tožnik zneska ni prejemal mesečno, ampak za obdobje treh mesecev. Poleg tega prilaga dokazila, iz katerih izhaja, da je v obravnavanem obdobju prejemal pokojnino v višini 321,05 EUR, varstveni dodatek v višini 30,66 EUR mesečno in letni dodatek za dvanajst mesecev v višini 367,95 EUR. Skupno je prejemal 441,80 EUR, kar ne presega dvakratnika minimalnega dohodka 530,44 EUR. S tem je toženka napačno ugotovila tožnikovo finančno stanje. Pripominja še, da je zaradi neprejemanja varstvenega dodatka v obdobju od 1. 10. do 14. 11. 2012 dejansko prejel še manj. Predlaga razveljavitev sklepa.
Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da iz izpiska Banke Koper izhaja, da je tožnik prejemal 100,00 EUR iz naslova NSVS, 411,14 EUR iz naslova pokojnine in 347,94 EUR varstvenega dodatka. Poleg tega je prejel še letni dodatek v višini 367,95 EUR. Zato predlaga zavrnitev tožbe.
Tožba je utemeljena.
Izpodbijana odločba temelji na 49. členu ZBPP, po katerem je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke po 48. členu tega zakona, dolžan povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.
V zadevi je sporna ugotovitev toženke o višini tožnikovega povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od 1. 7. 2012 do 14. 11. 2012, na kateri izpodbijana odločba temelji.
Po prvem odstavku 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopkih za dodelitev BPP v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v primerih, če ta zakon ne določa drugače, je treba stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, po tretjem odstavku istega člena pa organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
Toženka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je po uradni dolžnosti pridobila od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s temi podatki seznanila tudi tožnika in mu omogočila, da se o njih izjavi. To pomeni, da je bistveno kršila določbe postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.