Up-21/98

16.12.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. KTM d.d. iz L., ki jo zastopa D. D., odvetnik v L. na seji senata dne 16. decembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B. KTM d.d., L. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 8/97 z dne 9.9.1997, sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 2370/94 z dne 13.9.1996 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 899/94 z dne 13.9.1994 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Na temelju izpodbijanih sodb je bivšemu delavcu pritožnice prenehalo razmerje šele šest mesecev po pravnomočnem končanju spora; sklep delavskega sveta pritožnice z dne 10.4.1992 o zavrnitvi ugovora je namreč sodišče razveljavilo, ker je ugotovilo, da prizadeti delavec k odločanju o svojem ugovoru ni bil pravilno vabljen.

2.Pritožnica zatrjuje, da so ji s takimi sodbami kršene temeljne svoboščine ter pravica do enakosti pred zakonom, pravica do sodnega varstva in do nepristranskega odločanja. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev v ponovno sojenje, ali pa naj Ustavno sodišče samo odloči bolj ali manj v pritožničino korist.

3.Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) je bila pritožnici varovana s tem, da so o zadevi odločala, vsako v mejah svojih pristojnosti, sodišča treh stopenj, sestavljena tako, kot zagotavlja omenjena ustavna norma.

4.Ustavno načelo o enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) se v primerih, kakršen je obravnavani, konkretizira v pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ta pravica ne more biti kršena zgolj s tem, da je sodišče zavzelo drugačna pravna stališča, kot jih je zagovarjala pritožnica in jih ponavlja v ustavni pritožbi. Za kršitev te človekove pravice bi lahko šlo, ko bi sodišče v pritožničinem primeru materialno pravo uporabilo drugače, kot je siceršnja sodna praksa, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje in ne dokazuje. Kršitev pravice do enakega varstva bi pomenilo tudi, ko bi izpodbijane sodbe ne imele utemeljitev za svojo uporabo materialnega prava, pa tudi za zavrnitev pritožničinih pravnih stališč, na kar ustavna pritožba sicer namiguje, a za tak očitek v obrazložitvah vseh treh sodb ni nobene podlage. Tako je tudi trditev o pristranskosti odločanja, kar bi prav tako pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic, skoraj neobrazložena in očitno neutemeljena. Kolikor bi ta očitek letel na uporabo procesnega prava, bi manjkal tudi procesni pogoj za vložitev ustavne pritožbe po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), saj pritožnica takega, pavšalno sicer navedenega, revizijskega razloga že v reviziji ni konkretizirala in ga zato revizijsko sodišče ni obravnavalo.

5.Ker očitno ne gre za zatrjevano kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v senatu v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude