9. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Lojzeta Adamljeta iz Ljubljane in drugih na seji dne 9. februarja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 15. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 75/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki kot krajani Krajevne skupnosti Sobrače in Temenice izpodbijajo 15. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju Prostorski plan), ki ureja peskokop v Sobračah. Navajajo, da bodo s to gradnjo prizadeti, ker se bo spremenil sociološki in kulturni značaj kraja. Zaradi bližine načrtovanega peskokopa in povečanega tovornega prometa naj bi se zmanjšala vrednost njihovih objektov in zemljišč. Izpodbijana določba Prostorskega plana naj bi pomenila nedopusten poseg v naravno okolje. Pobudniki navajajo, da Občina ni pridobila kulturnovarstvenega mnenja. Javna razgrnitev naj ne bi bila izvedena v skladu z 31. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju ZUreP-1). Krajani naj ne bi bili obveščeni o javni obravnavi. Zato naj ne bi imeli možnosti sodelovanja. Občina naj ne bi upoštevala strokovne zasnove po 40. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in nasl. – v nadaljevanju ZVKD) in naj ne bi pridobila mnenj po 64 in 65. členu ZUreP-1, niti naj ne bi bila upoštevana merila po 5. točki 65. člena ZUreP-1. Za izpodbijani akt naj ne bi bila izvedena presoja vplivov na okolje, ki jo določa Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in nasl. – v nadaljevanju Uredba). Zato naj bi Ministrstvo za okolje in prostor v svojem strokovnem mnenju spregledalo ureditveno območje, namenjeno za izkoriščanje mineralnih snovi. V izpodbijanem Prostorskem planu naj bi se od osnutka do predloga spreminjala tudi pravna podlaga.

2.Občina odgovarja, da je postopek priprave in sprejemanja Prostorskega plana potekal v skladu z zakonom. Pridobila naj bi bila vsa mnenja nosilcev urejanja prostora in sklep Vlade št. 350-00/2001-199 z dne 16. 6. 2004 o ugotovitvi usklajenosti izpodbijanega akta z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (pravni prednik Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine) naj ne bi izdal mnenja, čeprav naj bi ga Občina zaprosila po določbi 33. člena ZUreP-1. Javna razgrnitev naj bi bila izvedena od 1. 6. 1999 do 30. 6. 1999. Javnost naj bi bila obveščena prek uradnega glasila in Radia Zeleni val. Prostorski plan naj bi bil pravna podlaga za sprejem lokacijskega načrta za gradnjo peskokopa. Zato naj bi Občina obvestila Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju Ministrstvo) o svoji nameri glede izdelave lokacijskega načrta za peskokop v skladu s 40. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 – v nadaljevanju ZVO-1). Občina navaja, da je Ministrstvo izdalo odločbo št. 354-09-172/2005 z dne 14. 6. 2005, da se v postopku priprave in sprejemanja Lokacijskega načrta za pridobivanje mineralne surovine s ciljem sanacije v kamnolomu Sobrače v Občini Ivančna Gorica izvede celovita presoja vplivov na okolje. Glede navajanja različnih pravnih temeljev pa Občina odgovarja, da se je postopek sprejemanja in priprave začel leta 1999, odlok pa je bil sprejet leta 2004, ko je bil že uveljavljen ZUreP-1.

B.

3.Pobudniki so kot krajani, ki živijo v bližini sporne gradnje, vložili pobudo za začetek postopka za oceno zakonitosti "Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica in Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko cono Šentvid – Programske zasnove 15 člena in lokacijskega načrta za peskokop Sobrače, ki je bil objavljen v (Uradnem listu RS, št. 75 z dne 17. 7. 2004)". Ker sporni peskokop ureja le Prostorski plan, je Ustavno sodišče štelo, da se pobuda nanaša le nanj.

4.Iz predložene dokumentacije in odgovora Občine izhaja, da se je postopek priprave in sprejemanja Prostorskega plana začel leta 1999 po določbah Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – ZUreP) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in nasl. – ZPUP), ki so na podlagi 179. člena ZUreP-1 prenehale veljati dne 1. 1. 2003. Zato so očitki glede spreminjanja pravne podlage od osnutka do predloga Prostorskega plana neutemeljeni, saj je Občina upoštevala predpise, ki so veljali v času sprejemanja akta.

5.Občina je s Prostorskim planom določila ureditveno območje peskokopa v Sobračah, ki se bo urejalo z lokacijskim načrtom. V izpodbijanem aktu so določeni namenska raba za obstoječi kamnolom (2700 m2), predvidena širitev (14.000 m2) in prometne površine (1600 m2). Občina je pridobila mnenja nosilcev urejanja prostora in sklep Vlade št. 350-00/2001-199 z dne 16. 6. 2004 o usklajenosti z državnimi planskimi dokumenti (predlog št. 6, list PKN Višnja gora 16, naselje Sobrače). Pobudniki očitajo, da ni pridobila mnenja Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Iz strokovnega mnenja Ministrstva št. 352-11-5/00 z dne 26. 5. 2004 izhaja, da je Občina predložila dokazila, da je za mnenji zaprosila Ministrstvo za kulturo, Upravo za kulturno dediščino, in Zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. V obravnavani zadevi je šlo za molk organov, zato se po prvem odstavku 33. člena ZUreP-1 šteje, da nosilca urejanja prostora na predvideno prostorsko ureditev nimata pripomb. Zatrjevanje pobudnikov, da postopek priprave izpodbijanega akta ni potekal v skladu z zakonom, je neutemeljeno. Sklepa o javni razgrnitvi in javni obravnavi sta bila objavljena tako v uradnem glasilu Občine, ki ga prejmejo vsa gospodinjstva, kot na Radiu Zeleni val. Javna razgrnitev izpodbijanega akta za območje Krajevne skupnosti Sobrače in Temenice je bila od 1. 6. 1999 do 30. 6. 1999 v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Prav tako so bili krajani o dnevu javne obravnave obveščeni prek radia, kar izhaja iz naročila Župana z dne 9. 6. 1999, ki je bilo poslano Radiu Zeleni val. Na javni obravnavi je bil obravnavan tudi peskokop, kar je razvidno iz zapisnika z dne 29. 6. 1999.

6.Očitki pobudnikov, da je izpodbijani Prostorski plan v neskladju s 64. in 5. točko prvega odstavka 65. člena ZureP-1, niso utemeljeni. Z izpodbijanim aktom je Občina določila namensko rabo po 64. členu ZUreP-1 in predpisala usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja ter njegovo sanacijo. S tem je določila osnovna merila in pogoje za varstvo okolja v smislu 5. točke prvega odstavka 65. člena ZUreP-1. V določbi 5. člena Prostorskega plana je opredelila območje kulturne dediščine in naravne spomenike. Strokovne podlage za območje Občine je leta 2001 izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine. Zato je zatrjevanje pobudnikov, da Občina ni upoštevala strokovne zasnove za varstvo dediščine po 40. členu ZVKD, zmotno. Iz sklepa Vlade tudi izhaja, da sta bili pridobljeni mnenji Agencije Republike Slovenije za okolje, da je Prostorski plan usklajen z republiškimi obveznimi izhodišči s področja ohranjanja narave ter varstva naravnih virov in varovanja okolja[1]. Zatrjevanje pobudnikov, da bi Občina morala izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, ker gre za poseg v prostor, ki ga določa Uredba, je zmotno. Z izpodbijanim aktom se je določila le namenska raba zemljišč. Na njegovi podlagi še ni načrtovan noben posamezen poseg v prostor, kot je na primer sanacija peskokopa, kot to zatrjujejo pobudniki. Takšen poseg v prostor se načrtuje z Lokacijskim načrtom za pridobivanje mineralne surovine s ciljem sanacije v kamnolomu Sobrače v občini Ivančna Gorica, za katerega je po odločbi Ministrstva za okolje in prostor št. 354-09-172/2005 z dne 14. 6. 2005 treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]Prostorski plan je bil sprejet dne 8. 7. 2004, zato zanj ni bilo treba izdelati celovite presoje vplivov na okolje (prvi odstavek 171. člena ZUreP-1).