22. 10. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora, na seji 22. oktobra 2009

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 82. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b) v delu, ki se nanaša na volitve slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v tujini, se zavrže.

Obrazložitev

1.Predlagatelji izpodbijajo 82. člen Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ker menijo, da je ureditev glasovanja iz tujine po pošti v neskladju z Ustavo. Od državnih organov naj bi zahtevala, da morajo volivcem s stalnim prebivališčem v tujini poslati volilno gradivo brez preverjanja obstoja volilne pravice in naslova stalnega prebivališča. To naj bi v nasprotju s 1. členom in s prvim odstavkom 43. člena Ustave ogrožalo preglednost volitev in enakost volilne pravice drugih volivcev. Zakonsko urejanje izdaje volilnih kart volivcem, ki prebivajo v tujini, naj bi bilo medsebojno neskladno, kar onemogoča državnim organom in volivcem nedvoumno razlagati tretji odstavek 72. člena, 81. in 82. člen ZVDZ ter 45. člen Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 1/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZEVP-1). Taka ureditev naj bi bila v neskladju z ustavnim načelom jasnosti pravnih predpisov iz 2. člena Ustave. Ker izpodbijana ureditev ne določa, da mora uradna prazna glasovnica vsebovati navodilo volivcem, kako se lahko seznanijo s potrjenimi listami kandidatov v volilnem okraju, naj bi kršila tudi aktivno volilno pravico volivcev, ki prebivajo v tujini, in pasivno volilno pravico kandidatov, političnih strank in skupin volivcev, ki so veljavno predlagali liste kandidatov (prvi odstavek 43. člena Ustave). Izpodbijana ureditev naj tudi ne bi omogočala niti temeljnih ukrepov preverjanja, ali je volivec osebno glasoval po pošti v tujini, zato naj bi bila v nasprotju s 1. členom Ustave, saj brez poštenih in preglednih volilnih postopkov ni mogoče govoriti o demokratični državi.

2.Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tudi tretjina poslancev Državnega zbora. Upravičeni predlagatelj je v tej zadevi ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče pazi na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka. To velja tudi za procesno predpostavko obstoja upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.[1] Pri tem postopek, sprožen z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v tem postopku je predlagatelj dominus litis procesa – in sicer ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju. Od njegove dispozicije je odvisno, ali bo Ustavno sodišče že vloženo zahtevo obravnavalo ali ne.[2] Zato mora tudi upravičeni predlagatelj obstajati ves čas postopka.

3.V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki je svoj poslanski mandat izvrševala v mandatnem obdobju Državnega zbora 2004–2008. To mandatno obdobje se je izteklo s konstituiranjem novega Državnega zbora, tj. s 15. 10. 2008. S tem dnem je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica[3] izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti stranka v postopku pred Ustavnim sodiščem (ius standi in iudicio). Skupnost tretjine poslancev se namreč razlikuje od drugih predlagateljev iz prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Upravičenje za vložitev zahteve v tem primeru ni podeljeno organu oziroma instituciji, ki bi kljub zamenjavi njenega personalnega substrata še naprej pravno obstajala. Upravičenje je podeljeno sicer kvalificirani, vendar neformalni skupnosti, ki jo oblikuje obstoj določenega skupnega namena. Pri tem pa je pomembno, da je položaj poslank in poslancev povezan s pravicami in z dolžnostmi, ki izhajajo iz njihovega mandata. Ta pa se lahko giblje le znotraj funkcije vsakokratnega predstavniškega telesa.[4] Ker torej upravičeni predlagatelj ne obstaja več, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

Opombe:

[1]Načelo oficialnosti je uveljavljeno le v primeru razširitve postopka po t. i. modelu koneksitete (30. člen ZUstS) ter v primeru razširitve postopka ob ustavni pritožbi (drugi odstavek 59. člena ZUstS). Vendar tudi ti postopki niso sproženi brez predloga upravičenega predlagatelja za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa oziroma brez vlagatelja pobude ali ustavne pritožbe.

[2]Po drugem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavi postopek, če predlagatelj pred sprejemom odločitve umakne zahtevo. Po 47. členu ZUstS mora predlagatelj izkazati, da niso bile odpravljene posledice neustavnosti predpisa, ki je prenehal veljati ali se je spremenil, če naj Ustavno sodišče o takem predpisu odloči.

[3]Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le 23 podpisnikom zahteve, v času odločanja Ustavnega sodišča pa ima potrjen poslanski mandat le 21 podpisnikov zahteve, ker sta 2 prevzela ministrsko funkcijo, le 3 podpisniki pa so v opoziciji, kar je bila v prejšnjem mandatu Državnega zbora lastnost celotne Skupine poslank in poslancev, ki je vložila zahtevo.

[4]Tako stališče izhaja tudi iz sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009, Uradni list RS, št. 55/09.