Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditve nasprotnih udeležencev, ki se nanašajo na samo hitrost postopka, odločanje o pospešitvenih sredstvih in obrazložitev teh odločb, način vodenja postopka ter način poslovanja sodnega osebja s strankami za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Enako velja za trditve o procesnih razpolaganjih predlagateljev v različnih postopkih.
Predloga se zavrneta.
1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče postopek zaradi določitve pripadajočega zemljišča po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL). Nasprotna udeleženca sta predlagala delegacijo krajevne pristojnosti.
2. Drugi nasprotni udeleženec v predlogu izpostavlja trajanje postopka in opisuje postopek v zvezi z vloženimi pospešitvenimi sredstvi (urgence, nadzorstvene pritožbe, prošnja za prednostno obravnavo). Kot bistveni razlog za delegacijo navaja, da je sodišče v sklepu o vloženi nadzorstveni pritožbi Su Np 242/2014 z dne 21. 11. 2014 navedlo, da je izdelava izvedenskega mnenja v zaključni fazi, vendar je nato nasprotni udeleženec ugotovil, da je sodišče izvedensko mnenje prejelo že dne 12. 11. 2014, torej pred izdajo sklepa. Ob telefonskem razgovoru, opravljenem 26. 11. 2014, je uslužbenka sodišča nasprotnemu udeležencu pojasnila, da izvedenskega mnenja še ni v spisu, čeprav je mnenje na sodišče prispelo že 12. 11. 2014. Nasprotni udeleženec iz članka, objavljenega dne 4. 12. 2014, sklepa, da so bili predlagatelji z izvedenskim mnenjem seznanjeni pred nasprotnim udeležencem. Pojasnjuje, da podobno ugotavlja tudi v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. V zaključku podaja svoja stališča v zvezi z ekonomičnostjo načina vodenja postopka.
3. Prvi nasprotni udeleženec povzema razloga iz predloga za delegacijo drugega nasprotnega udeleženca in se mu po vsebini v celoti pridružuje. Dodal je, da predlagatelji izvajajo pritisk na izvedenca ter skušajo v vseh postopkih preprečiti investicijo v ...
4. Razpravljajoča sodnica je pojasnila, da so predlagatelji izvedensko mnenje pridobili pred nasprotnima udeležencema z vpogledom v spis. Obrazložitev sklepa o nadzorstveni pritožbi Su Np 242/2014 glede prejema izvedenskega mnenja je posledica časovnega zamika med nadzorstvenim poročilom razpravljajoče sodnice in izdajo sklepa o nadzorstveni pritožbi.
5. Predloga nista utemeljena.
6. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Omenjeni pravni standard zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim postopkom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče ter tako vplivajo na videz objektivne nepristranskosti sodišča1. 7. Trditve nasprotnih udeležencev, ki se nanašajo na samo hitrost postopka, odločanje o pospešitvenih sredstvih in obrazložitev teh odločb, način vodenja postopka ter način poslovanja sodnega osebja s strankami za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Enako velja za trditve o procesnih razpolaganjih predlagateljev v različnih postopkih.
8. Nasprotna udeležena v obeh predlogih torej ne navajata razlogov, ki ne bi bili povezani s samim postopkom, in bi sami po sebi vzbujali dvom o objektivni nepristranskosti sodišča, zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenija predloga za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zavrnilo.
Op. št. (1): Sklep I R 100/2014, sklep I R 71/2014, sklep I R 61/2014