Jedro

Vnaprejšnja dokazna ocena ni vselej izključena, vendar pa mora sodišče v takem primeru izčrpno in prepričljivo argumentirati zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev: izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako kot je.

Izrek

Z ahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A. 1.

Okrajno sodišče v Mariboru je obsojenega S. C. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in mu izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen 4 (štiri) mesece zapora in določilo preizkusno dobo 1 (enega) leta. Višje sodišče v Mariboru je pritožbo obsojenčeve zagovornice kot neutemeljeno zavrnilo. Obe sodišči sta obsojencu naložili plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, in sicer kršitve obsojenčeve pravice do obrambe po določbi 17. in 320. člena ZKP in kršitev pravic iz točke d) tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP) ter kršitev z Ustavo zajamčenih pravic obtoženca, in sicer pravice do enakosti pred zakonom, pravice do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem, pravice do nepristranskega sojenja, pravice do pravnega sredstva, pravice do pravnih jamstev v kazenskem postopku in načela zakonitosti v kazenskem postopku. Zagovornica predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe, podrejeno pa sodbi razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, ocenila, da zahteva ni utemeljena. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedlo prepričljive razloge o tem, zakaj je obsojenca spoznalo za krivega ter o tem podalo ustrezno argumentirano dokazno oceno, enako je ravnalo tudi glede predlaganih dokazov obrambe. Zgolj drugačen pogled na pomen dokaznih predlogov in koristnosti dokazov za obsojenca ter nestrinjanje z razlogi izpodbijanih sodba sodi v okvir v zahtevi za varstvo zakonitosti nedovoljenega izpodbijanja dejanskega stanja. Obsežna zahteva za varstvo zakonitosti je namenjena le polemiki z dokazno oceno in splošnimi trditvami, da naj odločilna dejstva ne bi bila ustrezno obrazložena in da se pojavlja dvom v verodostojnost posameznih dokazov, s čimer zagovornica ponovno uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

4.

Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan obsojencu in njegovi zagovornici, ki navaja, da je odgovor vrhovnega državnega tožilstva pavšalen, sama pa vztraja pri navedbah in kršitvah iz vložene zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

5. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil S. C. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ, ker je uporabil predrugačeno listino kot pravo s tem, da je v začetku junija leta 2008 v Mariboru, z namenom, da se taka listina uporabi kot dokaz v pravdnem postopku, pooblaščeni odvetnici gospodarske družbe C. d.o.o., v kateri je sam bil prokurist, priskrbel predrugačeno originalno pogodbo o najemu z dne 17. 11. 2003, sklenjeno med samostojnim podjetnikom F. K. in družbo C. d.o.o., v kateri je bilo: - v 6. členu izbrisano besedilo: „najemojemalec lahko prekine pogodbo tudi pred potekom 10 let, z odpovednim rokom 6 mesecev, v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov“, - v 7. členu izbrisano besedilo: „v primeru prodaje najemnega prostora pred potekom 10 let, je odpovedni rok 6 mesecev“ in - na zadnji strani preko žiga samostojnega podjetnika F. K. s.p. ponarejen podpis F. K., s čimer je omogočil, da je predrugačena pogodba bila dne 10. 6. 2008 vložena kot priloga v pravdnem postopku pri Okrajnem sodišču v Mariboru, kateri se je vodil pod opr. št. I P 554/2008, pri čemer je vedel, da je pogodba predrugačena, saj je originalna pogodba, ki jo je prejel od F. K. vsebovala izbrisana besedila, ni pa vsebovala podpisa F. K. 6. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil F. K. lastnik poslovnih prostorov na naslovu S. ulica, Maribor, katere je v letu 2003 za čas 10 let izročil v najem družbi C. d.o.o., katere prokurist je bil obsojenec. Obsojencu je bila nepodpisana najemna pogodba v podpis poslana po pošti, vendar je ni podpisal in nikoli vrnil najemodajalcu F. K. Sodišče je sledilo pričama F. K. in M. K., ki sta glede vsebine pogodbe povedala, da je pogodba, ki je bila poslana obsojencu v podpis, vsebovala določbo o možni enostranski prekinitvi najemnega razmerja pred potekom 10 let, s 6 mesečnim odpovednim rokom, v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov ali v primeru prodaje najemnega prostora, ni pa vsebovala podpisa F. K. Ta najemna pogodba med obsojencem in F. K. sicer nikoli ni bila podpisana, dejansko pa je najemno razmerje za predmetni poslovni prostor med njima več let obstajalo. V letu 2008 je F. K. predmetno nepremičnino prodal družbi P. d.o.o. Kupoprodajno pogodbo je v njenem imenu podpisal direktor R. C., ki je zaslišan povedal, da obsojenec oziroma njegova družba v 6-mesečnem roku ni želel prostovoljno izprazniti poslovnih prostorov. Predmetne poslovne prostore je zato kupec oziroma novi lastnik izpraznil sam, zaradi česar je obsojenec zoper njega sprožil pravdo zaradi motenja posesti in predložil najemno pogodbo, ki naj bi jo sklenil s prejšnjim lastnikom F. K. V zvezi s to pogodbo sta nižji sodišči ugotovili, da je predrugačena, saj ni vsebovala prej citiranih določb o predčasni prekinitvi najemnega razmerja, vsebovala pa je podpis F. K., za katerega je tudi izvedenec grafološke stroke S. P. ugotovil, da ga v rokopisni stopnji verjetnosti ni podpisal F. K. 7. V postopku se je obsojenec zagovarjal, da original predstavlja pogodba, ki jo je obsojenec vložil v pravdni spis. To je pogodba, katero mu je F. K. podpisano poslal po pošti, nato jo je podpisal še sam in en izvod vrnil najemodajalcu. Pogodbo je še fotokopiral in izvod izročil računovodji N. D. Ta pogodba ni vsebovala določbe, da se najemno razmerje lahko predčasno prekine s 6-mesečnim odpovednim rokom v primeru nedoseganja pričakovanih rezultatov ali v primeru prodaje najemnega prostora, saj takšne pogodbe sam nikoli ne bi podpisal. 8. Zagovornica v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev obdolženčeve pravice do obrambe, ker sodišče ni zaslišalo predlagane priče N. D., ki je za družbo C. d.o.o. (najemnica poslovnega prostora) opravljal računovodske storitve. Ta priča bi potrdila obsojenčev zagovor, da mu je F. K. po pošti poslal podpisano najemno pogodbo, ki jo je nato še sam podpisal, en izvod pa izročil N. D. za potrebe računovodstva, kjer se je hranila vse dokler je obsojenec ni vložil v pravdni spis I P 554/2008. Po prepričanju zagovornice sodišče ni ustrezno obrazložilo, zakaj je zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza, ki bi lahko v celoti potrdil obsojenčev zagovor. Kršitev pravice do obrambe pa vidi zagovornica tudi v tem, da sodišče ni odredilo dopolnitve izvedenskega mnenja o tem ali so podpisi na računih, ki jih je za najemnino najemniku izdajal F. K. s.p., podpisovale osebe, ki so zanj delale, enaki podpisu na pogodbi, ki jo je sodišču predložil obsojenec.

9. Kot je razvidno iz podatkov v spisu, je obramba dokazni predlog za zaslišanje priče N. D. prvič podala na glavni obravnavi dne 15. 3. 2012, sodišče pa je njenemu predlogu ugodilo. Na glavno obravnavo dne 5. 4. 2012 N. D. ni pristopil, se je pa opravičil, da ima virozo. Na naslednji narok za glavno obravnavo dne 8. 5. 2012 N. D. prav tako ni pristopil, povratnica se je vrnila z oznako, da pošiljke ni dvignil. Sodišče je sprejelo sklep, da glede na načelo nevezanosti sodišča na že sprejete dokazne predloga, dokaza z zaslišanjem N. D. ne izvede, saj bi bilo njegovo zaslišanje glede na izvedeni dokazni postopek nepotrebno in neekonomično in ne bi bistveno prispevalo k razjasnitvi stanja stvari. Glede dokaznega predloga po dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca grafološke stroke pa je sodišče pojasnilo, da se ta dokazni predlog zavrne glede na izpovedbo zaslišane priče F. K., ki se ni mogel izreči, da so na računih njegovi podpisi (drugi odstavek na strani 4 sodbe sodišča prve stopnje).

10. Po ustaljeni (ustavno)sodni praksi pravici obdolženca, da se v postopku izjavi in predlaga dokaze v svojo korist, na drugi strani ustreza dolžnost sodišča, da mu omogoči izvedbo predlaganih dokazov (22. člen in tretja alineja 29. člena Ustave RS ter 16. člen ZKP). Pri tem sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar pa mora dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če se ta nanaša na materialno ali procesno relevantna dejstva oziroma sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.(1) Dokazni predlog mora biti tudi določen, pri čemer mora predlagatelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede in katero dejstvo z njim dokazuje. Vrhovno sodišče je tudi že večkrat pojasnilo, da je v dvomu vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca. Sodišče ga mora izvesti, razen če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen.

11. Z zaslišanjem priče N. D., ki je opravljal računovodske storitve za družbo, ki je bila najemnica predmetnih poslovnih prostorov, je torej obsojenec želel potrditi svoj zagovor, da je najemno pogodbo, ki je pod obtožbo, podpisano prejel od najemodajalca F. K., računovodja pa jo je vse do trenutka, ko je bila predložena pravdnemu sodišču, hranil v svojih računovodskih evidencah. Navedenemu dokaznemu predlogu, ki je določen in substanciran, ni mogoče odreči materialnopravne relevantnosti. Z njim je obsojenec želel ovreči obremenjujoče dejstvo, da je pravdnemu sodišču predložil predrugačeno najemno pogodbo. Pravna relevantnost predlaganega dokaza je tudi izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti, saj bi predlagana priča, kot računovodja lahko izpovedal, ali je v poslovnih listinah družbe C. d.o.o., res hranil podpisano najemno pogodbo. Stališče prvostopenjskega sodišča, da ne bo izvedlo predlaganega dokaza, ker je glede na izveden dokazni postopek nepotreben in ne bi bistveno prispeval k razjasnitvi stanja stvari, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, saj sodišče ni zavzelo le stališča do uspešnosti dokaza, temveč tudi do njegove spoznavne razsežnosti. Sodišče se je vnaprej odločilo, da bo v vsakem primeru verjelo najemodajalcu F. K., tudi če bi predlagana priča potrdila obdolženčev zagovor. Po (ustavno)sodni praksi vnaprejšnja dokazna ocena ni vselej izključena(2), vendar pa mora sodišče v takem primeru izčrpno in prepričljivo argumentirati zakaj tak dokaz ne bi vplival na odločitev. Sodišče v takem primeru mora izhajati iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako kot je. Drugače povedano, pravica do izvajanja dokazov v korist obrambe ni kršena, če sodišče zavrne dokazni predlog, če so drugi, pred tem izvedeni dokazi, za to sodišče dovolj prepričljivi, da njegovega prepričanja ne bi mogel spremeniti niti predlagani dokaz, ki torej očitno ne bi bil uspešen. Pri oceni, ali je dokaz relevanten in ali bo uspešen, sodišče na glavni obravnavi neizogibno izhaja iz spoznavne vrednosti do tedaj izvedenih dokazov in njihove dokazne ocene.

12. O takšni prepričljivosti drugih dokazov pa v konkretni kazenski zadevi po prepričanju Vrhovnega sodišča ni mogoče govoriti. Obsojenčev zagovor sta v dokaznem postopku ovrgla zaslišana F. K. in njegova hči M. K., v prid teze obrambe pa je izpovedala M. V., ki je bila v družbi C. d.o.o. zaposlena kot nabavni referent. Priča R. C., ki je od F. K. kupil predmetni poslovni prostor, o vsebini najemne pogodbe in okoliščinah njenega sklepanja ni znala ničesar izpovedati. Sodni izvedenec grafolog je v svojem mnenju ugotovil, da pogodba, ki jo je obsojenec predložil v pravdnem postopku, v rokopisni stopnji verjetnosti ni podpisal F. K. Obramba je pred sodiščem na prvi stopnji poudarila, da ugotovitve izvedenca ne izključujejo možnosti, da je predmetno pogodbo podpisal eden izmed družinskih članov F. K., ki je zanj opravljal administrativne in druge posle. Prav tako je obramba izpostavljala okoliščine, ki kažejo na to, da je motiv za predrugačenje pogodbe dejansko imel F. K. Ta je sklenil kupoprodajno pogodbo za zaseden poslovni prostor, kupcu pa se je zavezal, da mu ga bo izročil prostega oseb in stvari, česar ni mogel zagotoviti, zato je v pogodbo dopisal določila o enostranski predčasni odpovedi najemnega razmerja, ki pa jih obsojenec ni podpisal. V postopku je obramba tudi opozarjala, da je ostalo nepojasnjeno, kako je obsojenec prišel do žiga F. K. s.p., ki je odtisnjen na predrugačeni pogodbi, ki jo je posredoval pravdnemu sodišču. V zahtevi za varstvo zakonitosti pa opozarja še, da z izbrisom v izreku citiranih določb o predčasni prekinitvi najemne pogodbe ne bi ničesar pridobil, saj tudi pogodba, ki jo je obsojenec predložil v pravdni spis, vsebuje določbo o predčasni odpovedi najemne pogodbe s 6-mesečnem odpovednim rokom. Po presoji Vrhovnega sodišča izvedeni dokazi niso tako prepričljivi, da bi sodišče prve stopnje predlagani (relevantni) dokaz za zaslišanje računovodje lahko zavrnilo zgolj z navedbo, da je nepotreben in da ne bo bistveno prispeval k razjasnitvi stvari. To še posebej velja ob upoštevanju dejstva, da je najemno razmerja za poslovne prostore urejeno s posebnim zakonom in ob upoštevanju konkretne specifične okoliščine, da „originalna“ pogodba s strani pogodbenih strank ni bila podpisana. Glede na navedeno je potrebno pritrditi zagovornici, da sodišče ni ustrezno obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče N. D., računovodje družbe C. d.o.o. (najemnika poslovnih prostorov) ter s tem kršilo obdolženčevo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist (tretja alineja 29. člena Ustave RS v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP). Isto velja tudi za predlog o dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenca grafologa, ki bo morda lahko pojasnil ali je kateri od podpisov na priloženih računih podpis iste osebe kot je podpisala pogodbo, ki je predmet obtožbe.

13.

Vrhovno sodišče je tako že iz tega razloga zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 426. člena ZKP), ki bo po odpravi ugotovljene kršitve moralo ponovno pretehtati dokazno gradivo in odločiti o krivd S. C. Zaradi zavzetega stališča Vrhovno sodišče ostalih uveljavljenih kršitev ni presojalo.

Op. št. (1): Prim. npr. odločbe VS RS I Ips 14/2010 z dne 1. 4. 2010, I Ips 240/2009 z dne 23. 9. 2010, I Ips 337/2004 z dne 16. 2. 2006. Op. št. (2): Prim. npr. odločbo US RS Up-88/05-21, Up-203/97.