Jedro

Po 2.odst.36.čl. ZPPSL se izvršbe, ki že tečejo, prekinejo. Ne prekinejo pa se, glede na določilo 3.odst.36.čl.n avedenega zakona, le tiste izvršbe, ki se nanašajo na ločitvene upnike, ki so pridobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Ker je v obravnavanem primeru upnik ločitveno pravico pridobil le pet dni pred začetkom postopka prisilne poravnave, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka povsem pravilna.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 8.6.2005 prekinilo, ker je ugotovilo, da se je zoper dolžnika dne 25.10.2005 začel postopek prisilne poravnave.

Zoper ta sklep se je preko svojega pooblaščenca pritožil upnik in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji napadenega sklepa kršilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), saj je napadeni sklep izdalo v času, ko sklep o začetku postopka prisilne poravnave sploh še ni bil pravnomočen. Upnik se je namreč zoper sklep o začetku prisilne poravnave pritožil, o pritožbi pa sploh še ni bilo odločeno. Sicer pa upnik pripominja, da ima njegova terjatev, glede na to, da je bila v tem izvršilnem postopku že zarubljeno premično premoženje dolžnika, naravo terjatve, po kateri ima upnik pravico do poplačila na podlagi ločitvene pravice. Zato v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določb 1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Dejstva, da je bil zoper dolžnika dne 25.10.2005 začet postopek prisilne poravnave upnik ne izpodbija. Po 30. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je oklic o začetku postopka nabit na oglasno desko sodišča. Ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave pa je tudi prekinitev izvršilnih postopkov, ki že tečejo (2. odst. 36. člena ZPPSL). Ker torej pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku nabit na oglasno desko, pravna posledica začetka pa je tudi prekinitev izvršilnih postopkov, so bili pogoji za prekinitev postopka podani že z nabitjem oklica o začetku postopka prisilne poravnave na oglasno desko sodišča. Zato upnikova pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave nima pravnih učinkov, kot jih zatrjuje upnik.

Upnik nadalje navaja, da ima njegova terjatev, ker je bilo v izvršilnem postopku že zarubljeno premično premoženje dolžnika, naravo terjatve po kateri ima pravico do poplačila na podlagi ločitvene pravice. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je res v obravnavanem primeru upnik predlagal kot eno izmed izvršilnih sredstev tudi rubež razpoložljivega premičnega premoženja dolžnika. Rubež premičnega premoženja pa je bil opravljen dne 20.10 2005 (l.št.233). Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh z rubežem (1.odst.87.čl. ZIZ). To pa v konkretnem primeru pomeni, da je upnik res na dolžnikovih premičnih stvareh pridobil zastavno pravico in s tem pravico do ločenega poplačila, ko je bil opravljen rubež dne 20.10.2005. To pa je le nekaj dni pred začetkom postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (25.10.2005).

Po 2.odst.36.čl. ZPPSL se izvršbe, ki že tečejo, prekinejo. Ne prekinejo pa se, glede na določilo 3.odst.36.čl.navedenega zakona, le tiste izvršbe, ki se nanašajo na ločitvene upnike, ki so pridobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Ker pa je iz spredaj navedenega razvidno, da je v obravnavanem primeru upnik ločitveno pravico pridobil le pet dni pred začetkom postopka prisilne poravnave, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka povsem pravilna in povsem v skladu z določili 36. čl. ZPPSL.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.