Jedro

V fazi priprave na dražbo premičnin obračun terjatve ni potreben, zato izvršitelju nagrada za morebiti opravljeno dejanje ne pripada.

Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da okoliščine in narava zadeve v obravnavanem primeru niso takšne, da bi opravičevale delni obračun stroškov, je presoja prvostopenjskega sodišča, da so ti stroški nepotrebni za izvršbo, pravilna.

Četudi dogovarjanje o obročnem plačilu dolga v Pravilniku o tarifi ni določeno kot izvršilno dejanje v postopku izvršbe na premičnine, je vendarle potrebno izvršiteljici priznati nagrado zaradi same organizacije dražbe, ki jo je nedvomno opravila s tem, ko je razpisala prvo javno dražbo in o tem obvestila udeležence postopka, saj zgoraj citirana tar. št. 4 Pravilnika o tarifi določa (tudi) za organizacijo dražbe, ki pa jo je izvršiteljica nedvomno izvedla, sama dražba pa je potem bila neizvedene iz razloga na strani dolžnice.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 13,46 EUR poviša za 33,62 EUR na 47,08 EUR, v presežku za nadaljnjih 18,82 EUR pa se pritožba zavrne in v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica je dolžna upniku v osmih dneh povrniti 73,11 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da mora dolžnik upniku v osmih dneh povrniti 13,46 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper tak sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je bil preklic javne dražbe izveden zaradi dogovora z dolžnico o obročnem odplačilu dolga, na podlagi četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika o tarifi, ki se uporablja za odmero nagrade za organizacijo in izvedbo dražbe v skladu s tar. št. 4 Pravilnika o tarifi, je v primeru, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe, izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tar. št. 1. Izvršiteljici je dejanje preklica javne dražbe vzelo veliko časa, saj je z dolžnico vsaj trikrat govorila po telefonu, da sta se dogovorili glede preklica dražbe in nadaljnjega poplačila terjatve. Izvršiteljica je morala javno dražbo tudi razpisati, o tem obvestiti vse, za kar je porabila kar nekaj časa in je upravičena do povračila stroškov za svoje delo. Prav tako bi sodišče moralo priznati stroške za izračun obresti, ki ga izvršitelj mora opraviti, da ve, kakšen znesek bo moral izterjati. Nepravilno pa je tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da je bil nepotreben tudi obračun stroškov, ker bi morala izvršiteljica končni obračun stroškov podati ob opravi vseh izvršilnih dejanj. Izvršitelj lahko namreč poda obračun plačila zadeve in za povračilo stroškov izvršitelja tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve, zato gre za potrebne izvršilne stroške in je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo stroške, ki jih je upnik priglasil v svoji vlogi z dne 14. 6. 2016, v celoti odmerilo kot nadaljnje izvršilne stroške ter jih naložilo v plačilo dolžniku, podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, dolžniku pa naložil v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik z vlogo 14. 6. 2016 priglasil nadaljnje izvršilne stroške v višini 65,90 EUR, ki so mu nastali z delom izvršiteljice v predmetni zadevi. Sodišče prve stopnje je kot potrebne priznalo le stroške izvršiteljice za prevzem prostovoljnih plačil v stalnem znesku 50 točk, kar znaša povečano za pavšalni znesek za materialne stroške v višini 5 % od priznanih storitev ter za 22 % DDV skupno 13,46 EUR. Priglašene nagrade za preklic prve javne dražbe sodišče prve stopnje ni štelo kot potrebnega stroška, ker je sklepanje dogovorov o obročnem plačilu dolga ni zakonsko predvideno izvršilno dejanje in izvršitelj za sklepanje takšnih dogovorov nima pravne podlage v ZIZ ali Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja, poleg tega pa prostovoljno izpolnjevanje dolga izvršitelju ne sme vplivati na tek izvršbe, saj izvršitelj ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostanka obveznosti, kot določa 54. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Preklic javne dražbe zaradi delne izpolnitve obveznosti je dejanje, ki v veljavni zakonski ureditvi nima pravne podlage in je bilo za izvršbo nepotrebno. Prav tako je kot nepotreben strošek ocenilo obračun terjatve, ker višina terjatve ob prodaji ni pomembna, saj ima izvršitelj znano ocenjeno vrednost prodajanih premičnin, ta vrednost pa je tudi osnova za odmero stroškov prodaje. Kot nepotreben pa je sodišče prve stopnje štelo tudi strošek nagrade za obračun stroškov, ker bi izvršiteljica končni obračun stroškov morala podati ob dokončnem poplačilu terjatve oziroma po opravi vseh izvršilnih dejanj, v obravnavani zadevi pa okoliščine in narava zadeva niso takšne, da bi upravičevale delni obračun stroškov po tretjem odstavku 61. člena Pravilnika o upravljanju službe izvršitelja.

5. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da strošek nagrade za obračun terjatve oziroma izračun zakonskih zamudnih obresti v tej fazi postopka ni potreben strošek, saj je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 18/2003, 35/2014 - v nadaljevanju Pravilnik o tarifi) obračun upnikove terjatve, ki vključuje tudi opravo obračuna zakonskih zamudnih obresti, potreben le v fazi priprav na rubež, ko mora izvršitelj zaradi ustrezne ocene, v kakšnem obsegu bo potrebno opraviti rubež, preračunati, koliko in katere stvari je treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika. Pred opravo same javne dražbe pa tak obračun ni potreben in te dolžnosti Pravilnik o tarifi izvršitelju ne nalaga. Sodišče prve stopnje pa je pravilno izpostavilo tudi, da obračun terjatve na dan dražbenega naroka ni potreben niti zaradi osnove za odmero stroškov prodaje, saj izvršitelju za opravo tega dejanja pripada plačilo glede na vrednost terjatve, pri čemer pa se kot vrednost šteje vrednost stvari in pravic, ki se prodajajo, kot to določa tar. št. 4 Pravilnika o tarifi (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1034/2007 z dne 5. 4. 2007). Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je izvršitelj dolžan opraviti obračun terjatve, ker naj bi na podlagi tega vedel, kakšen znesek bo moral izterjati, kot tudi trditve, da je obračun terjatve pomemben zaradi osnove za odmero plačila za izvršilna dejanja. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno štelo priglašeno nagrado za obračun terjatve za nepotreben strošek za izvršbo.

6. V zvezi z oceno potrebnosti nagrade za obračun stroškov je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo, da bi izvršiteljica v skladu s prvim odstavkom 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v zvezi s prvim odstavkom 60.člena istega Pravilnika obračun plačila za delo in za povračilo stroškov morala podati ob končanju izvršbe oziroma po opravi vseh izvršilnih dejanj v posamezni zadevi. Pravilno je tudi izpostavilo, da lahko v skladu s tretjim odstavkom (in ne drugim odstavkom, kot napačno navaja upnik v pritožbi) 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izvršitelj izda obračun tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, če oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve, pri tem pa upošteva višino stroškov in plačilo za delo ter predvideno daljše časovno obdobje, ki bo potrebno za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj v tej zadevi, ki ne sme biti krajše od enega meseca. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da v obravnavani zadevi okoliščine in narava zadeve niso takšne, da bi upravičevale delni obračun stroškov. Upnik z navedbami v pritožbi takšne ocene ne izpodbija, saj se zgolj sklicuje na določbo 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, pri čemer pa ne pojasni, katere so tiste okoliščine, ki v obravnavani zadevi opravičujejo predčasen obračun stroškov. Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da okoliščine in narava zadeve v obravnavanem primeru niso takšne, da bi opravičevale delni obračun stroškov v skladu s tretjim odstavkom 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, je presoja prvostopenjskega sodišča, da so ti stroški nepotrebni za izvršbo, pravilna in odločitev o zavrnitvi priznanja teh stroškov zakonita (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 344/2004 z dne 20. 5. 2004).

7. Pritožba pa sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je neutemeljeno zavrnilo priznanje nagrade za preklic prve javne dražbe. V skladu z določbami Pravilnika o tarifi pripada nagrada izvršitelju za organizacijo in izvedbo javne dražbe v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tar. št. 4 plačilo po tar. št. 1. Četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika o tarifi pa določa, da v primeru, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki. Nagrada po tar. št. 4 Pravilnika o tarifi pa zajema plačilo za vsa dejanja v zvezi s prodajo zarubljenih premičnin, za sestavo potrebne dokumentacije v zvezi s prodajo in za poplačilo enega upnika, in sicer za organizacijo in izvedbo javne dražbe. V obravnavani zadevi je bila dražba premičnine, ki je bila zarubljena 1. 9. 2015, razpisana za 14. 6. 2016 in je bila preklicana v posledici prejema delnih plačil dolžnice in njene obljube, da bo preostanek dolga poravnala v rednih obrokih po 150,00 EUR mesečno.

8. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da je izvršiteljica opravila delo v zvezi z organizacijo javne dražbe, saj je morala javno dražbo razpisati in o tem obvestiti vse udeležence, za kar je nedvomno porabila kar nekaj časa, prav tako pa je porabila čas za dogovarjanje z dolžnico o obročnem plačilu dolga. Četudi dogovarjanje o obročnem plačilu dolga v Pravilniku o tarifi ni določeno kot izvršilno dejanje v postopku izvršbe na premičnine, je vendarle potrebno izvršiteljici priznati nagrado zaradi same organizacije dražbe, ki jo je nedvomno opravila s tem, ko je razpisala prvo javno dražbo in o tem obvestila udeležence postopka, saj zgoraj citirana tar. št. 4 Pravilnika o tarifi določa nagrado (tudi) za organizacijo dražbe, ki pa jo je izvršiteljica nedvomno izvedla, sama dražba pa je potem bila neizvedena iz razloga na strani dolžnice (primerjaj s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 901/2005 z dne 6. 4. 2005).

9. Tako je pritožbeno sodišče v tem delu upnikovi pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 5. alinejo 358. člena in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ delno ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je dolžniku v plačilo naložilo še dodatne stroške v znesku skupnem znesku 33,62 EUR, in sicer za nagrado za preklic prve javne dražbe po tar. št. 4 v zvezi s četrtim odstavkom tar. št. 1 Pravilnika o tarifi v znesku 26,25 EUR, za materialne stroške 5 % od dodatno priznane nagrade v znesku 1,31 EUR ter 22 % DDV od skupno odmerjene dodatne nagrade in stroškov v znesku 6,06 EUR. V preostalem delu pa je pritožbo glede plačila za obračun terjatve in obračun stroškov zavrnilo in v tem delu izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 353. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

10. Ker je upnik s pritožbo v pretežnem delu uspel in se je ta izkazala za potrebno za izvršbo, je pritožbeno sodišče upniku priznalo tudi priglašene stroške nagrade pooblaščencu za sestavo pritožbe v višini 200 točk (tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18/1 Odvetniške tarife, Ur. list RS št. 2/2015) in 2 % povečanje nagrade za administrativne in poštne stroške (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR (13. člen Odvetniške tarife) znaša 93,64 EUR, povečano za 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena Odvetniške tarife) pa 114,24 EUR. Pritožbeno sodišče upniku ni priznalo priglašene nagrade za posredovanje izpodbijanega sklepa stranki v višini 20 točk in za obvestilo stranki v višini 20 točk, saj je po mnenju pritožbenega sodišča nagrada za ti dve opravili zajeta v nagradi za sestavo pritožbe in je ni mogoče priznati posebej. Ker je upnik izpodbijal stroške v višini 52,44 EUR, uspel pa je do višine 33,62 EUR, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter ob upoštevanju določb petega odstavka 38. člena ZIZ in drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, glede na pritožbeni uspeh dolžnici naložilo, da mora upniku povrniti 64% odmerjenih stroškov, kar znaša 73,11 EUR v roku 8. dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo naslednji dan po izteku roka za prostovoljno plačilo dalje do prenehanja obveznosti.