Jedro

Ker je na relaciji od pričinega delovnega mesta do zaslišanja na sodišču prve stopnje zagotovljen mestni promet kot najcenejše prevozno sredstvo, je priča upravičena le do povrnitve potnih stroškov v višini cene vozovnice za mestni promet v obe smeri, ne pa v višini cene vožnje s taksijem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 17,46 EUR zniža na znesek 1,60 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči K.G.D., dr. med., priznalo potne stroške v višini 17,46 EUR. Obenem je odločilo, da je navedeni znesek dolžan priči na njen naslov nakazati toženec v roku 8 dni od prejema tega sklepa in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje priči K.G.D., dr. med. priznalo potne stroške za prevoz s taksijem. Sodišče je svojo utemeljitev opravičenosti potnih stroškov za prevoz s taksijem oprlo na 1. odstavek 7. člena navedenega pravilnika, pri čemer ne pojasni, kateri pravilnik ima v mislih. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v 1. odstavku 5. člena izrecno določa, da potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnim prevoznim sredstvom oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. Poleg tega pa iz 6. člena pravilnika izhaja, da se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom. Iz navedenih določb pravilnika je nedvomno razvidna tendenca ekonomičnosti postopka, priznanje stroškov za taksi, ki velja za enega od najdražjih prevoznih sredstev, pa je v očitnem nasprotju z namenom tega pravilnika. Prav takšen namen pa izhaja tudi iz določbe 40.a člena pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Zaradi navedenega toženec meni, da je sodišče prve stopnje potne stroške priči priznalo v previsokem znesku in bi jih moralo priznati v nižjem znesku.

Pritožba je utemeljena.

Toženec sklep, s katerim je sodišče prve stopnje priči K.G.D., dr. med. priznalo potne stroške v višini 17,46 EUR in jih naložilo v plačilo tožencu, izpodbija le glede višine. Ne strinja se, da je sodišče priči priznalo za prihod na sodišče potne stroške za prevoz s taksijem, ki velja za enega izmed najdražjih prevoznih sredstev.

Pravna podlaga za priznanje potnih stroških je Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 16/2003, v nadaljevanju pravilnik). Ta v 5. členu določa, da potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. Z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku so mišljeni vlak, avtobus, ladja in letalo. Po 6. členu pravilnika se potni stroški povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšimi prevoznim sredstvom. Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom. Glede na 1. odstavek 7. člena pravilnika se potni stroški povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je priča upravičena do stroškov prevoza z delovnega mesta na zaslišanje na sodišče in nazaj. Sodišče je namreč pričo na zaslišanje vabilo iz naslova delovnega mesta ZPIZ Slovenije, Služba za izvedenstvo II. stopnje, O., ..., kar je razvidno iz vabila priči na zaslišanje (list. št. 35). Glede na takšno dejansko stanje in zaključek pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 1. odstavka 7. člena pravilnika in priči priznalo potne stroške za prevoz s taksijem po predloženem računu št. 1586 z dne 7. 4. 2010. Po 1. odstavku 7. člena se povrnejo potni stroški v višini dejanskih izdatkov le za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom, ne pa za potovanje s taksijem. Ker je na relaciji od pričinega delovnega mesta na naslovu O., ..., do zaslišanja na sodišču prve stopnje K., .., zagotovljen mestni promet in predstavlja najcenejše prevozno sredstvo, je priča v skladu s 6. členom Pravilnika upravičena do povrnitve potnih stroškov v višini cene vozovnice za mestni promet, to je v višini 0,80 EUR v eno smer oziroma v obe smeri 1,60 EUR.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP v zvezi s 365.členom ZPP spremenilo, kot je razvidno v izreku.