Jedro

Toženka, ki v predlogu ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (kolikšna bi bila je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina), je onemogočila presojo dovoljenosti predloga za dopustitev revizije.

Obrazložitev

Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka vsakemu tožniku plačati po 8.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2006 do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženki naložilo, da mora vsakemu tožniku plačati po 7.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.842 EUR od 20. 12. 2007 do plačila, od 1.158 EUR pa od 9. 4. 2008 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije zatrjuje odstop od sodne prakse ali vsaj neenotno prakso pritožbenega sodišča, pri čemer se sklicuje na nekatere odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega sodišča v Mariboru v primerljivih zadevah.

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije dopolnitve predloga za dopustitev revizije z dne 1. 10. 2009 ni upoštevalo, ker je bil vložen po 30-dnevnem roku iz prvega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

5. Predlog ni popoln.

6. Po četrtem odstavku 367. člena ZPP revizije ni, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodne ne presega 2.000 EUR. Če revizija že po zakonu ni dovoljena, je tudi Vrhovno sodišče ne more dopustiti. Navedeni znesek zato pomeni prag za dovoljenost predloga za dopustitev revizije. Ker toženka v predlogu ni opredelila, kolikšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, saj ni navedla, kolikšna je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina v obravnavani zadevi, je onemogočila presojo dovoljenosti predloga za dopustitev revizije.

7. Vrhovno sodišče je toženkin nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.