Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za oprostitev, odlog oz. obročno plačilo sodne takse, ker je ugotovilo, da je v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, saj je zamolčal lastništvo deležev v več gospodarskih družbah.
2. Toženec se proti sklepu pritožuje in predlaga, da se ugodi njegovi prošnji. Pravi, da navodilo za izpolnjevanje izjave oz. obrazec nikjer ne predvideva rubrike, kamor bi lahko vpisal podatke o lastništvu deležev gospodarskih družb, to pa, meni, ne more iti njemu v škodo. Navaja, da je treba upoštevati vse okoliščine primera in mu glede na višino takse dovoliti vsaj obročno odplačevanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Ne drži, da bi toženec zaradi premalo natančnega obrazca oz. navodil za njegovo izpolnjevanje ne mogel navesti, da ima deleže v treh gospodarskih družbah (dveh je lastnik 100%), saj bi to zlahka navedel pod rubriko OPOMBE, kjer denimo ni čutil ovir, da bi ne navedel svojih mesečnih obveznosti (do FURS in iz naslova davčnega dolga).
5. Dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je treba izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. To izhaja tudi iz določb 3. in 4. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po katerih sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke. Tako stališče je že večkrat zavzelo Vrhovno sodišče RS (npr. v zadevah I Up 208/2010 in I Up 164/2011), na kar se prvostopenjsko sodišče korektno sklicuje.
6. Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).