Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 40/96

ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.40.96 Civilni oddelek

neupravičena pridobitev uporaba tuje stvari v svojo korist
Vrhovno sodišče
18. september 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker se najemnina za poslovni prostor kot podlaga za opredelitev pridobljene koristi oblikuje tržno, vendar v odvisnosti od stanovanjske najemnine, je o njeni višini pravno mogoče odločiti le ob istočasni ugotovitvi stanovanjske najemnine.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita tudi v izreku o zavrnitvi tožbenega zahtevka o najemnini za poslovni prostor nad zneskom 805.206,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter se tudi v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožnici plačati na račun uporabnine za stanovanje v solastni stanovanjski hiši znesek 459.228,00 SIT, za uporabo poslovnega prostora pa 850.206,00 SIT, skupaj torej 1,309.434,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek do vtoževanega zneska 6,054.703,00 SIT je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je nato ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v izreku glede zneska 459.228,00 SIT razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo v novo sojenje. Istočasno je delno ugodilo tudi pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje, kolikor se njen izrek nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo najemnine za stanovanje nad 459.228,00 SIT, razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo glede dosojenega zneska 850.206,00 SIT s pripadki (najemnina za poslovni prostor), v tem obsegu pa potrdilo odločitev o zavrnitvi zahtevka preko navedenega zneska.

Tožeča stranka vlaga revizijo proti odločitvi, s katero je bila na drugi stopnji zavrnjena njena pritožba, s katero je izpodbijala odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka o višji najemnini za poslovni prostor (preko zneska 850.206,00 SIT). V reviziji uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč v izpodbijanem delu ali pa njuno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti. Obstoji nasprotje med tem, kar se v razlogih sodb navaja o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami. Tako je v izpodbijani sodbi navedeno, da tožnica ni predlagala dokazov zaradi ugotavljanja koristi v višini, katere vrnitev je zahtevala. V nasprotju s tem namreč sledi iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 27.9.1994, da je tožnica predlagala pri Občini Š. pribavo podatka o tem, kako se oblikujejo profitne najemnine za stanovanja v občinski lasti. Na tej podlagi bi namreč bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko koristi si je toženec pridobil zaradi uporabe poslovnega prostora. Najprej je potrebno ugotoviti tržno najemnino za stanovanje, to pa pomnožiti s faktorjem 2.2, da se pridobi višina tržne najemnine za poslovni prostor. Izpodbijana sodba najprej trdi, da ni pomembno razpravljati o profitni in neprofitni najemnini, nato pa sklepa, da je bila korist od uporabe poslovnega prostora izračunana na podlagi stanovanjske najemnine, ki jo opredeljuje kot tržno. Sodišče tudi ni vezano na pravno kvalifikacijo zahtevka. Tožnica je navedla tudi dejstva, ki utemeljujejo odškodninsko naravo njenega zahtevka. Toženec je namreč tožnici fizično onemogočil uporabo njenega deleža na poslovnem prostoru. Odškodninski in obogatitveni zahtevek se pokrivata. Višina škode, ki jo je tožnica utrpela, je tista najemnina, ki bi jo lahko prejemala, če bi sebi solastni del poslovnega prostora oddajala v najem s pogodbo.

Toženec na revizijo ni odgovoril, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožničin zahtevek meri na nadomestitev koristi, ki jo je toženec imel od uporabe njej solastnega dela poslovnega prostora (219. člen ZOR). V tem okviru revizija sicer nima prav, ko trdi, da je ta zahtevek tudi odškodninske narave. Tožbena trditvena podlaga namreč ne vsebuje elementov odškodninskega razmerja. Vendar pa je ne glede na to o višini koristi materialno pravo v izpodbijani sodbi zmotno uporabljeno. Višina pridobljene koristi je res tudi dejansko vprašanje. Ker pa se najemnina za poslovni prostor kot podlaga za opredelitev pridobljene koristi v tem primeru oblikuje tržno, vendar v odvisnosti od stanovanjske najemnine, je o njeni višini pravno mogoče odločiti le ob istočasni ugotovitvi stanovanjske najemnine. V tem primeru pa je stanovanjska najemnina v izpodbijani sodbi omenjena kot "tržna", pri čemer pa je istočasno ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje glede višine koristi za uporabo stanovanjskih prostorov vprašanje te najemnine po temelju in višini ostalo odprto.

Pravilna uporaba materialnega prava torej terja razveljavitev sodb nižjih sodišč tudi v delu, ko je v sodbi sodišča prve stopnje zavrnitev zahtevka za plačilo koristi od uporabe poslovnih prostorov preko zneska 850.206,00 SIT postala pravnomočna (drugi odstavek 395. člena ZPP). Odločitev o stanovanjski najemnini kot podlagi za opredelitev najemnine za poslovni prostor bo predmet ponovljenega postopka na sodišču prve stopnje tako v okviru ponovnega odločanja o delu zahtevka, ki se nanaša na nadomestitev koristi od uporabe stanovanjskih prostorov, pa tudi samostojno in ne glede na izid omenjenega dela pravde.

Ker je zmotna uporaba materialnega prava posledično že povzročila razveljavitev izpodbijane sodbe ter sodbe sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, je revizijski predlog izčrpan ne glede na točnost revizijskih trditev, da izpodbijane sodbe, ki jemlje kot podlago za odločitev o višini koristi "tržno stanovanjsko najemnino", v tem obsegu res ni mogoče preizkusiti zaradi pomanjkanja ustreznih razlogov o takšni najemnini (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP).

Izrek o revizijskih stroških temelji na določbi 166. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia