Jedro

Presoja zatrjevanih zelo hudih posledic je možna le, če revident natančno in konkretno navede, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkaže.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik (revident) po odvetniku dne 14. 6. 2010 vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prosi še, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse za revizijo.

K 1. točki izreka

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 3. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pripravo ugovora zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 12. 2. 2010, ki je bil izdan na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah v zvezi z sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Tožena stranka je ocenila, da revident v izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP in je njegova prošnja zato očitno nerazumna.

4. Po drugem odstavku 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 107/2009 – odl. US)) je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up- 1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (X Ips 603/2007, X Ips 535/2007, X Ips 303/2008, X Ips 428/2009, X Ips 483/2009 in ostali), natančno navesti kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. Revident glede zelo hudih posledic sicer navaja, da je revež, hudo bolan in ne sme delati in ima zato odločitev zanj hude in tragične posledice. Vendar pa teh navedb ni objektivno in subjektivno konkretiziral in izkazal. Vrhovno sodišče zato ne more presoditi, kakšne posledice prestavlja zanj izpodbijana odločitev in ali so te res zelo hude in zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

7. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Revident je hkrati z revizijo vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo. O predlogih za oprostitev plačila sodnih taks sicer odloča sodišče prve stopnje ( prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1), vendar je treba revidentu pojasniti, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pomoči sodne takse ne plačujejo. Za te postopke namreč velja zakonska oprostitev plačila sodnih taks (četrti odstavek 10. člena ZST-1), torej odločanje o oprostitvi ni potrebno.

K 2. točki izreka

9. Izrek o stroških temelji na prvem dostavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.