Up-152/99

11. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 11. oktobra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 26/99 z dne 30. 3. 1999 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 833/97 z dne 30. 10. 1998 in sklepom Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 2689/94 z dne 15. 1. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožniku je v letu 1994 prenehalo delovno razmerje, ker ni v predpisanem roku izpolnil pogojev za opravljanje dela v carinski službi. V sodnem postopku ni uspel, z izpodbijanimi sklepi pa je bil zavrnjen še njegov predlog za obnovo postopka.

Pritožnik je kot obnovitveni razlog uveljavljal sodno odločitev v primeru sodelavca, kjer naj bi sodišče kljub enakemu položaju obeh, odločilo drugače. Zato naj bi bil pritožnik v neenakopravnem položaju, s čimer naj bi bila kršena njegova pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) oziroma načelo o enakem varstvu pravic pred sodiščem (22. člen Ustave).

Pritožnik izpodbija sklepe, izdane v obnovitvenem postopku.

Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja njegove navedbe le, kolikor se nanašajo na postopek o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, v postopku ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati.

Pritožnik je uveljavljal obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP-77), po katerem se postopek na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnik ne mogel uveljavljati ali bi le omejeno lahko uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njegovo pravico. Do tega bi lahko prišlo, če bi pritožnik sicer izpolnjeval z zakonom določene pogoje za uveljavitev oziroma priznanje pravice, pa zaradi neustavnega oziroma nezakonitega postopka te svoje pravice ne bi mogel uveljaviti. V obravnavani zadevi očitno ne gre za tak primer. Pritožnik ni izkazal, da bi sodišče kršilo to pravico z neenako obravnavo njegovih pravic v obnovitvenem postopku, Ustavno sodišče pa v okoliščinah te ustavne pritožbe tudi ni našlo razlogov, ki bi govorili za to, da sodišče njegovim pravicam ni zagotavljalo enakega sodnega varstva, kakor to velja za vsakogar v enakem pravnem položaju.

Ustavno sodišče napačne uporabe procesnega in materialnega prava same po sebi v postopku ustavne pritožbe ne ocenjuje, pač pa presoja le, ali je sodišče izdalo odločbo na podlagi zakona, ki je v nasprotju z Ustavo, ali na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona, ter ali je s tem kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. V obravnavanem primeru očitno ne gre za nobeno od takšnih kršitev Ustave. Iz sklepa revizijskega sodišča in nižjih sodišč je razvidno, da so vsa sodišča argumentirano utemeljila, zakaj uveljavljani obnovitveni razlog ni podan in ob tem tudi, zakaj v zadevi primerjanega sodelavca ne gre za dejansko in pravno enak primer, ki bi lahko vlival na drugačno odločitev v pritožnikovem primeru.

Ker v izpodbijanem obnovitvenem postopku očitno ne gre za nobeno od zatrjevanih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan