Jedro

Pri odločanju o tem, ali so obstajali v spornem obdobju razlogi za priznanje začasne nezmožnosti za delo, je treba ugotoviti, ali je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 6. 5. 2010 in št. ... z dne 10. 6. 2010 in se ugotovi, da je bil v času od 19. 3. 2010 do 2. 6. 2010 začasno nezmožen za delo. Obenem je odločilo, da tožnik sam nosi stroške tega postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zaradi bistvene kršitve postopka, nepravilne oziroma napačne uporabe materialnega prava ter nepopolno oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da je dejansko stanje napačno in nepopolno ugotovljeno. Tožnik je prepričljivo izpovedal, da je dne 19. 3. 2010 obiskal osebno zdravnico, saj je po 24. 2. 2010, ko je zaključil z bolniškim staležem cca 14 dni, poskušal opravljati delo pri delodajalcu, vendar pa so bile bolečine premočne. Dne 19. 3. 2010 je bil tožnik tako pri osebni zdravnici na pregledu in ta mu je odredila, da vzame tablete, ki mu jih je že pred tem proti bolečinam predpisala. Glede na to, da je tožnik že večkrat bil v bolniškem staležu, mu je bilo seveda poznano, kako se odpre bolniški stalež. Glede na to, da se je tožnik dne 19. 3. 2010 zglasil pri osebni zdravnici na osebnem pregledu in glede na to, da sta se z osebno zdravnico dr. K. dogovorila o odprtju bolniškega staleža, so bile po stališču tožnika podane tudi procesne okoliščine po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za odprtje bolniškega staleža od 19. 3. 2010 dalje. Da je izpoved tožnika verodostojna, izhaja tudi iz okoliščine, da se je dne 31. 3. 2010 ponovno zglasil pri osebni zdravnici dr. K., ki mu je izdala potrdilo, da lahko zapusti kraj bivanja. Omenjeno potrdilo je tožnik potreboval, da ga je izročil delodajalcu in sicer zaradi seznanjenosti delodajalca z navodili, ki jih je tožnik dobil v času bolniškega staleža. Okoliščina, da se je tožnik konec meseca marca 2010 zglasil pri osebni zdravnici, kaže na to, da je pričakoval in želel, da mu tako kot vedno, njegova osebna zdravnica izda tudi potrdilo o bolniškem staležu za mesec marec 2010. Tudi osebna zdravnica dr. K. je potrdila, da je pisava na dokumentu z dne 31. 3. 2010 njena. Povsem nelogično je, da bi zdravnica osebi, ki je zdrava in ni v bolniškem staležu, izdajala takšna navodila. Edina razlaga, zakaj osebna zdravnica tožniku tedaj 31. 3. 2010 ni izdala potrdila o bolniškem staležu za mesec marec (od 19. 3. 2010 dalje), je, da je bila dne 19. 3. 2010 medicinska sestra, kot je izpovedal tožnik, odsotna iz ambulante. Tedaj je očitno osebna zdravnica naredila napako in obiska ter pregleda tožnika ni zabeležila. Povsem nerazumljivo pa je, da osebna zdravnica ali medicinska sestra, 31. 3. 2010 ali kasneje, ko je tožnik obiskal osebno zdravnico (in sicer 13. oziroma 14. 4. 2010) oziroma ko je klical v ambulanto, tožnika nista seznanili z okoliščino, da nima odprtega bolniškega staleža, pač pa sta ga zavajali, da naj bi bil v bolniškem staležu in mu je osebna zdravnica celo izdala navodila, da lahko zapusti kraj bivanja. Glede na to, da dokument z dne 31. 3. 2010 dokazuje, da je bil tožnik pri osebni zdravnici, tega obiska pa nima zabeleženega v zdravstveni kartoteki, dokazuje, da je tožnik tudi 19. 3. 2010, kot je prepričljivo izpovedal, bil na pregledu pri osebni zdravnici, vendar pa tudi navedenega dne njegova osebna zdravnica pregleda tožnika ni dokumentirala v knjigo in v evidencah, kot je bila to dolžna storiti. Da osebni zdravnici tožnika dr. K., ki je bila zaslišana kot priča, ni mogoče slediti, pa izhaja tudi iz nadaljnjih okoliščin in sicer, da mu je dne 10. 12. 2010 izdala potrdila o upravičenih zadržanostih od dela za čas od 19. 3. 2010 do 31. 3. 2010, od 1. 4. 2010 do 17. 4. 2010, 4. 5. 2010 do 31. 5. 2010 in od 1. 6. 2010 do 2. 6. 2010, čeprav jih v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja ne bi smela in bi ji morala biti citirana pravila poznana. Tožnik je predlagal, da se kot dokaz zasliši medicinska sestra, ki opravlja delo pri dr. K., da se pribavi zdravstveni karton in postavi izvedenca medicinske stroke, vendar pa prvostopenjsko sodišče omenjenih dokazov ni izvedlo, pač pa jih je pavšalno, brez obrazložitve, kot nepotrebne zavrnilo. S tem je zagrešilo bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, to je pravico do izjave tožnika in obravnavanja pred sodiščem. Neizvedba predlaganih dokazov pa je povzročila, da je dejansko stanje ostalo nerazjasnjeno. Po stališču tožnika bi namreč medicinska sestra lahko potrdila, da je tožnik večkrat poiskal in kontaktiral z zdravnico v spornem obdobju, medtem ko bi iz njegovega zdravstvenega kartona ter s postavitvijo izvedenca medicinske stroke lahko ugotovili, da je bil tožnik v spornem obdobju dejansko zdravstveno nezmožen za delo. Citira 232. člen in 233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in zaključi, da je glede na to, da se je tožnik 19. 3. 2010 zglasil pri osebnem zdravniku zaradi bolezni in sicer zaradi težav z desnim ramenom, bolečin v komolcu, in ni bil zdravstveno zmožen za delo, kar je njegova osebna zdravnica ob pregledu ugotovila, po njegovem stališču tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, zaradi česar je pritožbi potrebno ugoditi in tožencu naložiti tudi povračilo stroškov pritožbe, ki jih priglaša. Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje še ni popolno ugotovljeno, posledično pa je odločitev in zaključek, da ni zdravstvenih razlogov za priznanje začasne nezmožnosti za delo tožnika od 19. 3. 2010 do 2. 6. 2010, najmanj preuranjen.

Dejansko stanje je ostalo nepopolno razčiščeno v zvezi s tožnikovo izpovedjo, da se je dne 19. 3. 2010 zglasil pri osebni zdravnici in da je nato dne 31. 3. 2010 dobil bolniške liste ter potrdilo o ravnanju v času bolniškega staleža oziroma da se lahko giblje izven kraja bivanja. Kot utemeljeno poudarja pritožba, je nelogično, da bi se osebi, ki je zdrava in ni v bolniškem, staležu, izdajalo takšno potrdilo.

Nadalje ni razčiščeno, zakaj je tožnikova osebna zdravnica dne 10. 12. 2010 tožniku izdala potrdila o upravičeni zadržanosti za delo za čas od 19. 3. 2010 do 31. 3. 2010, od 1. 4.2010 do 17. 4. 2010, od 4. 5. 2010 do 31. 5. 2010 in od 1. 6. 2010 do 2. 6. 2010 in ali res zgolj zato, ker je tožnik tako zahteval. Utemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zgolj pavšalno zavrnilo dokazni predlog, da se pribavi zdravstveni karton ter zasliši medicinsko sestro, zaposleno pri osebni zdravnici dr. K.. Ko je bil zaslišan tožnik (list. št. 23) je namreč izpovedal, da je potrdilo o bolniškem staležu, ki ga je prejel 31. 3. 2010, pisala medicinska sestra B. po nareku njegove osebne zdravnice. Dne 13. 4. ali 14. 4. 2010, ko je klical po telefonu v ambulanto svoje osebne zdravnice, se je oglasila sestra in mu tedaj dejala, da mora biti predlog za invalidsko komisijo vložen najkasneje dne 19. 4. 2010, ker se bo tedaj iztekel mesec dni bolniškega staleža. Ker navedene okoliščine niso oziroma niso dovolj razčiščene, bo sodišče prve stopnje o vseh relevantnih okoliščinah, kdaj se je tožnik zglasil v ambulanti svoje osebne zdravnice, izrecno ali se je zglasil 19. 3. 2010, kdaj je poklical zdravnico oziroma je klical v njeno ambulanto in ali je in če je, zakaj je poklical 13. ali 14. 4. 2010, ponovno podrobno zaslišalo osebno zdravnico in pričo medicinsko sestro B.. Z njo bo razčistilo, ali je resnična tožnikova izpoved o njeni izjavi glede podaljšanja bolniškega staleža oziroma da so pozabili vložiti predlog za podaljšanje bolniškega staleža in da mora biti vložen predlog za invalidsko komisijo, ker se bo čas bolniškega staleža iztekel 19. 4. 2010. V dopolnjenem dokaznem postopku mora sodišče prepričljivo razčistiti, ali se je tožnik dne 19. 3. 2010 zglasil pri osebni zdravnici, saj lečeča zdravnica po eni strani trdi, da se tega dne ni zglasil pri njej, po drugi strani pa je izpovedala, da je bil v bolniškem staležu od 22. 2. 2010 do 5. 3. 2010 in od 19. 3. 2010 do 3. 5. 2010 (list. št. 33) in mu tudi dne 10. 12. 2010 o bolniškem staležu za to obdobje izdala potrdila in tudi dne 31. 3. 2010 potrdilo o ravnanju v času bolniškega staleža. Razen tega pa bo sodišče prve stopnje z osebno zdravnico dodatno razčistilo, kakšno je bilo v spornem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje in ali drugačno kot po 4. 5. 2010, glede na potrdila o upravičeni zadržanosti z dela do 31. 5. oziroma do 2. 6. 2010. Zaradi razčiščevanja dejanskega stanja bo sodišče prve stopnje pridobilo tudi tožnikov zdravstveni karton. Sodišče prve stopnje bo tako z osebno zdravnico kot z medicinsko sestro razčistilo tudi vprašanje, ali je res prišlo do napake glede predloga za podaljšanje bolniškega staleža (kot je izpovedal tožnik, list. št. 24), razloge, zakaj ni zabeleženega tožnikovega obiska pri osebni zdravnici (kolikor je bil pri njej) dne 31. 3. 2010 s tem, da je osebna zdravnica izpovedala, da je pisava na tem potrdilu njena, tožnik pa je izpovedal, da mu je dne 19. 3. 2010 osebna zdravnica dala napotke za jemanje protibolečinskih tablet in da mu bo marca dala bolniške liste.

Potem, ko bo sodišče prve stopnje razčistilo vsa navedena sporna vprašanja, v skladu z načelom materialne resnice (61. člena ZDSS-1), pa tudi druga vprašanja, bo odločilo, ali je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. V zvezi s tožnikovim tožbenim zahtevkom bo razčistilo, ali je celotno obdobje sporno (od 19. 3. 2010 do 2. 6. 2010) ali ne in se opredelilo do vseh na novo izvedenih in do že izvedenih dokazov ter listin v spisu, do katerih se še ni opredelilo, prav tako pa se bo opredelilo do vprašanja, če bo ugotovilo, da je v postopku ugotavljanja bolniškega staleža oziroma odobritve ter podaljšanja bolniškega staleža prišlo do napak, ali gre za razloge na strani tožnika ali ne in ali je zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, lahko odločeno njemu v škodo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje s tem, da je v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških pritožbe, pridržalo za končno odločbo.