Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba in sklep I Up 1289/2002

ECLI:SI:VSRS:2005:I.UP.1289.2002 Upravni oddelek

ukrep urbanističnega inšpektorja inšpekcijski ogled zapisnik odločanje o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku
Vrhovno sodišče
30. marec 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik ne more uspeti z zgolj pavšalnim pritožbenim ugovorom, da inšpekcijski ogled ni bil opravljen oziroma, da ni bil opravljen na kraju samem, saj se zapisnik o inšpekcijskem pregledu nahaja med predloženimi upravnimi spisi. Dejstvo, da o navedenem ogledu tožnik ni bil obveščen, niti ni bil pri ogledu prisoten, pa na odločitev o stvari ne vpliva, saj ZUN v 76. členu izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

Izrek

1. Pritožba tožeče stranke B.M. se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

2. Pritožba S.M. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.7.2001.Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Urbanistične inšpekcije, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 16.3.2001, s katero je bilo tožniku in S. M. naloženo, da v 30 dneh po prejemu odločbe odstranita dve leseni stanovanjski baraki, zgrajeni na zemljišču s parc. št. 1707/167 in 1707/161 k.o. T.p., in sicer: a) leseno stanovanjsko barako tlorisa 7,00 x 10,00 m (z vsemi nadstreški in pritiklinami); b) leseno stanovanjsko barako tlorisa 10,00 x 7,00 m, z nadstreškom tlorisa 3,00 x 4,00 m, ter vzpostavi prejšnje stanje na lastne stroške; za navedena objekta veljajo naslednje prepovedi: priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem; sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi; če tožnik in S.M. ne bosta v roku izvršila navedenega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njune stroške; stroške postopka, nastale z upravno izvršbo bosta plačala tožnik in S.M. na podlagi posebnega sklepa; pritožba zoper odločbo pa ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da v obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik za sporni baraki nima ustreznega upravnega dovoljenja. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97 v nadaljevanju:ZUN) v 73. členu za nedovoljeni poseg v prostor predpisuje odstranitev ne glede na to, ali je poseg že opravljen, torej ali je objekt že zgrajen, ali pa je objekt še v gradnji. Za izrekanje ukrepov ne določa nobenih časovnih omejitev. Pred ZUN je to področje urejal Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 26/67), ki je v 17. členu določal, da je treba za graditev objektov pridobiti lokacijsko dovoljenje. Za odločitev ni pomembno, ali gre za pomožni objekt, za katerega lokacijsko dovoljenje ni potrebno, niti ni pomembno, ali gre za lesen ali klasično grajen objekt, pomembna je njegova namembnost. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da gre za stanovanjski objekt. Tožbeni ugovor, da prvostopni organ ni opravil ogleda, je protispisen, saj iz predloženih spisov izhaja, da je prvostopna odločba izdana po opravljenem inšpekcijskem ogledu na kraju samem dne 12.2.2001. Iz zapisnika o ogledu so jasno razvidne izmere barak z nastreški. Upravni organ se torej pri odločanju ni oprl le na aeroposnetke, ampak predvsem na navedeni zapisnik. Na podlagi aeroposnetkov iz leta 1967 in 1999 je razvidna razlika v velikosti obeh objektov, saj sta objekta drugačna in znatno večja. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da sta objekta po aeroposnetkih iz leta 1967 velika 3 m x 5 m in 3 m x 4 m. Iz zapisnika o ogledu pa izhaja, da sta objekta večja, saj so večji že tlorisi barak, k tem pa so postavljeni še nadstreški. Glede na navedeno, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Pritožnika pritožbo vlagata zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, trdita pa tudi, da so bile storjene bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navajata, da ni res, da bi bil dne 12.2.2001 opravljen ogled, saj bi o tem dejanju stranki morali biti obveščeni in mu prisostvovati. Tožena stranka očitno ni opravila ogleda na kraju samem, ali pa je gledala kakšne druge barake, saj je na obravnavanem področju veliko število lesenih barak. Iz mapnih kopij je razvidno, da sta sporni baraki stali že leta 1967, dodani pa so bili še nadstreški, zato objekta na aeroposnetkih izgledata večja. V najslabšem primeru bi se pritožnikoma lahko naložila odstranitev teh nadstreškov, ne pa starih objektov, zgrajenih pred letom 1967. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba tožnika B.M. ni utemeljena.

Podlaga za izdajo odločbe, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je 1. odstavek 73. člena ZUN. Ta določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Tožnik neutemeljeno navaja, da so bili barakama po letu 1967 dodani le nadstreški, tako da sedaj iz aeroposnetkov izgledata večji, zaradi česar bi lahko bila naložena le odstranitev teh nadstreškov, ne pa starih objektov, zgrajenih pred letom 1967. Po presoji pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitve tožene stranke, ki izhajajo iz primerjave aeroposnetkov iz leta 1967 z ugotovitvami inšpektorja ob pregledu dne 12.2.2001 na kraju samem, na podlagi česar je tožena stranka zavrnila tožnikove trditve, da sta bila obravnavana objekta postavljena že leta 1967. Iz predloženih upravnih spisov namreč izhaja, da je tožena stranka na podlagi aeroposnetkov iz leta 1967 ugotovila, da sta bila objekta takrat velika 3 m x 5 m in 3 m x 4 m. Iz zapisnika o inšpektorjevem ogledu pa izhaja, da sta objekta večja, to je 7,00 x 10,00 m (z vsemi nadstreški in pritiklinami) ter 10,00 x 7,00 m, z nadstreškom tlorisa 3,00 x 4,00 m. Da bi bilo za sporni poseg v prostor izdano upravno dovoljenje, pa tožnik v upravnem postopku in v upravnem sporu ne zatrjuje. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN.

Prav tako neutemeljeni so pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na inšpekcijski ogled. Tožnik ne more uspeti z zgolj pavšalnim pritožbenim ugovorom, da inšpekcijski ogled dne 12.2.2001 ni bil opravljen oziroma, da ni bil opravljen na kraju samem. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu dne 12.2.2001 se nahaja med predloženimi upravnimi spisi. Dejstvo, da o navedenem ogledu tožnik ni bil obveščen, niti ni bil pri ogledu prisoten, pa na odločitev o stvari ne vpliva, saj ZUN v 76. členu izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka: Pritožba S.M. ni dovoljena.

Po 3. odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso urejena, je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Ker Slavka Marijanovič v obravnavani zadevi ni izkoristila predhodnih pravnih sredstev, to je ni vložila pritožbe v upravnem postopku in ni vložila tožbe v upravnem sporu, ni legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo na podlagi 1. odstavka 351. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia