Jedro

Ker je bilo o pobotnem ugovoru, s katerim je tožeča stranka v drugem delovnem sporu uveljavljala v pobot terjatev, ki jo uveljavlja s tožbo v tem sporu, že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje s stroškovno posledico. Primarni zahtevek uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka ZPP. Obravnavana tožba je bila v zadevi opr. št. I Pd 1890/2011, vložena kot nasprotna tožba, v istem postopku pa je bil za isto terjatev tožeče stranke vložen pobotni ugovor, ki pa je bil zavrnjen. Sodišče v postopku I Pd 1890/2011 ni odločilo o obstoju ali neobstoju terjatve, ampak le o pobotnem ugovoru, zato odločitev o obstoju ali neobstoju terjatve ne more biti pravnomočna, saj ne obstaja. Tako v obravnavanem postopku ne gre za res iudicata. Navaja, da je tožeča stranka v svojem pobotnem ugovoru, ki ga je podala 22. 4. 2013 v postopku opr. št. I Pd 1890/2011 uveljavljala procesni pobotni ugovor, za katerega sodna praksa predvideva tričlenski izrek sodbe, kadar se ugotovi obstoj obeh terjatev in temu sledi pobotanje terjatev. Kadar pa procesni pobotni ugovor ni utemeljen, pa tričlenski izrek ni obvezen, ker ugotovitvam ne sledi pobotanje, kljub temu pa mora izrek sodbe v vsakem primeru poleg zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Sodišče prve stopnje bi tožbo pravilno zavrglo le, če bi jo zavrglo ob vložitvi zaradi litispendence, saj je bila vložena istočasno s pobotnim ugovorom. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ga sploh ni ugotavljalo, posledično pa je zmotno uporabilo materialno pravo. S tem, ko je sodišče prve stopnje, glede na to, da je bil pobotni ugovor tožeče stranke zavrnjen, zaključilo, da je neobstoječa tudi njena terjatev do tožene stranke, povsem arbitrarno, nezakonito in škodljivo razširja pomen odločitve sodišča v zadevi opr. št. I Pd 1890/2011, saj to pomeni, da je obsežna sodna praksa glede potrebne obličnosti izreka o odločanju o procesnem pobotnem ugovoru povsem nepotrebna in sama sebi v namen. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je sklep o zavrženju tožbe pravilen in zakonit, jasno in logično obrazložen, pritožba tožeče stranke pa je bodisi prepozna, najmanj pa neutemeljena. V pravnomočno zaključeni zadevi opr. št. I Pd 1890/2011 je bilo v točki IV izreka sodbe odločeno, da se pobotni ugovor tožene stranke, da obstoji njena terjatev do tožnika iz naslova vpisnine v ... v višini 1.147,50 EUR z zapadlostjo 12. 1. 2010, zavrne. Tako je bilo odločeno o neobstoju terjatve. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka je na odgovor na pritožbo odgovorila in sicer, da se z navedbami tožene stranke ne strinja ter vztraja pri svojih pritožbenih navedbah.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa tudi s pritožbo zatrjevane kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ne, in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je bilo o pobotnem ugovoru, s katerim je tožeča stranka v drugem postopku (I Pd 1890/2011) uveljavljala v pobot terjatev, ki jo uveljavlja s tožbo v tem sporu, že pravnomočno odločeno, tožbo zavrglo. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za res iudicata, saj je bilo o isti terjatvi tožeče stranke že pravnomočno odločeno. Ugovor pobota ima procesnopravno podoben značaj kot tožba, čeprav tožba ni, ampak predstavlja pravno varstvo posebne vrste. S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 1890/2011 z dne 11. 6. 2014 (B2) v zvezi s sodbo VDSS opr. št. Pdp 1326/2014 z dne 13. 3. 2015 (B3) je bil v točki IV izreka pobotni ugovor tožene stranke (sedaj tožeče stranke), da obstoji njena terjatev do tožnika (sedaj toženca) iz naslova vpisnine v ... v višini 1.147,50 EUR z zapadlostjo 12. 1. 2010, zavrnjen. Ne glede na to, da izrek te sodbe ni bil tričlenski, je dejstvo, da je bilo s pravnomočno sodbo odločeno, da v pobot dana terjatev ne obstoji. Zato je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo določbo 2. odstavka 319. člena ZPP in tožbo zavrglo.

8. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega razloga (1. odstavek 360. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa krije svoje stroške, ker z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni bistveno pripomogla (155. člen ZPP).