Jedro

Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 6037-24/2016/19 z dne 20. 12. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je kot pristojni organ v zadevi Javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov (Ur. l. RS, št. 24/16 - v nadaljevanju javni razpis) prijavo tožeče stranke za novi raziskovalni program X2-0039 z naslovom „Optični kemijski/bio senzorski sistemi (Optisens)“, raziskovalno področje 2.04 Materiali, zavrnilo.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je Javna agencija za raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Agencija) na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju ZRRD), Pravilnika o koncesiji za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik o koncesiji) ter ustreznega Sklepa o javnem razpisu objavila zgoraj citirani javni razpis ter hkrati na podlagi Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik o postopkih) objavila tudi Javni poziv za oddajo prijav za financiranje raziskovalnih programov za naslednje obdobje financiranja in poročil o rezultatih raziskovalnih programov za preteklo obdobje financiranja (v nadaljevanju javni poziv).

3. Prijava tožeče stranke je bila najprej zavrnjena, vendar je bilo njeni pritožbi ugodeno in je bila vloga uvrščena v ocenjevalni postopek.

4. Na podlagi povprečne ocene dveh tujih recenzentov (19,5 točk), ki jo je vloga tožeče stranke dosegla v postopku ocenjevanja, je bila s strani Občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje raziskovalnih programov v letu 2016 (v nadaljevanju OST) predlagana v štiriletno financiranje. Predlog OST je obravnaval Znanstveni svet agencije (v nadaljevanju ZSA) in ga potrdil. 5. Nadalje se je ZSA seznanil z rezultati finančnega vrednotenja programskih skupin v letu 2016, ki ga je v skladu s 6.2 točko javnega poziva, 6.2 točko javnega razpisa, 63. členom Pravilnika o postopkih, 22.a členom Pravilnika o koncesiji in Metodologijo ocenjevanja prijav za razpise (v nadaljevanju Metodologija), ter na način, ki je opisan na straneh 4 do 7 obrazložitve izpodbijane odločbe, izvedla Agencija.

6. Pri tem se v zvezi z vlogo tožeče stranke ugotavlja, da znaša izračunan obseg financiranja novega raziskovalnega programa X-0039 7.279,92 EUR, ter pojasnjuje, da temelji izračun na določbah Metodologije, tč. H, III-C, deveti odstavek, po katerih se za nove raziskovalne programe obseg sredstev določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih Agencije za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, množi s količnikom vede, na kateri se program ocenjuje. Med ta sredstva štejejo sredstva, pridobljena v okviru prijavitelja/predlagatelja in izvajalcev raziskovalnega programa. Agencija je tako upoštevala sredstva, preračunana iz raziskovalnih ur, navedenih v poročilih o letni razporeditvi raziskovalnih ur raziskovalnega projekta/programa (PRU), ki jih je imel posamezni predlagani član programske skupine znotraj raziskovalne organizacije (RO) izvajalcev raziskovalnega programa, pri čemer je pri sredstvih za mlade raziskovalce upoštevala sredstva za tiste mlade raziskovalce, katerim je bil mentor član programske skupine v okviru RO izvajalcev raziskovalnega programa.

7. Po opisanem izračunu je bilo ugotovljeno, da sredstva za kazalec 1.10 za člane predlaganega raziskovalnega programa X2-0039 v okviru prijavitelja znašajo 51.814,36 EUR (od teh 51.814,36 UR za raziskovalne projekte in 0,00 EUR za mlade raziskovalce), povprečje v zadnjih petih letih pa znaša 10.362,87 EUR. Naveden znesek se je nato množil s količnikom vede, ki za tehniške vede znaša 0,7025, in je bilo ugotovljeno, da izračunani obseg financiranja novega raziskovalnega programa X2-0039 znaša 7.279.92 EUR, kar pomeni, da ne dosega letnega obsega financiranja programske skupine, t.j. 1 FTE cenovne kategorije A v višini najmanj 51.714,00 EUR. Na podlagi navedenega je ZSA predlagal, da se prijava raziskovalnega programa tožeče stranke zavrne in zato je Ministrstvo odločilo tako, kot sledi iz izreka izpodbijane odločbe.

8. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da izpolnjuje vse pogoje iz javnega razpisa, da je bila njena vloga pozitivno ocenjena in predlagana v sofinanciranje (zahtevek je bil podan v višini 8,5 FTE, kar znaša po sedanjih kriterijih 439.569,00 EUR) ter bi posledično morala biti izbrana. Uvodoma opozarja, da Agencija organizacijsko deluje v sklopu tožene stranke, ki je tudi objavila javni razpis, in bi zato bilo pričakovati, da bo tudi sama izvedla postopek izbire, vendar je le-tega v celoti izpeljala Agencija. V nadaljevanju nato pojasnjuje potek ocenjevalnega postopka in v tej zvezi navaja, da so bila pridobljena raziskovalna sredstva tožeče stranke nepravilno tolmačena, saj je dodatna navedba „na razpisih Agencije“ v zvezi z izračunavanjem obsega financiranja raziskovalnega programa iz Metodologije popolnoma zavajajoča in brez pravnega temelja ter bistveno spremeni temelj za določitev vrednosti programske skupine. V zvezi s tem zahteva predložitev zapisnika seje ZSA z dne 22. 11. 2016, iz katerega bo transparentno razvidno, kateri pravni temelji so bili uporabljeni pri vrednotenju njene vloge. Nadalje tožeča stranka še navaja, da je izmišljen tudi nadaljnji izločitveni kriterij, in sicer, da mora biti letni obseg financiranja nove programske skupine 1 FTE cenovne kategorije A, v višini najmanj 51.714,00 EUR. 62. člen Pravilnika o postopkih namreč določa le, da je v primeru izbora programske skupine možno financiranje najmanj v višini 1 FTE. Nazadnje pa tožeča stranka še zatrjuje, da je odločba nekonsistentno navedla obrazložitve za financiranje za vse raziskovalne programe, torej tudi za tiste, ki niso bili predmet razpisa in je odgovor na izbor koncesionarjev za konkreten javni razpis nepregleden. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe. Uvodoma pojasnjuje, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi 38. člena ZRRD, ki v tretjem odstavku določa, da koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z odločbo. Prav tako Pravilnik o koncesiji, izdan na podlagi ZRRD, v 15. členu določa, da na podlagi predloga podelitve koncesije, ki ga pripravijo strokovna telesa agencije za ocenjevanje, minister izda odločbo o podelitvi koncesije. Ker je tožena stranka vezana na postopek izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija, je zato v izpodbijani odločbi pojasnjen postopek ocenjevanja in povzet rezultat ocenjevanja, kot izhaja iz Sklepa o predlogu izbora prijav za financiranje raziskovalnih programov s predlogom prednostnega seznama prijav raziskovalnih programov št. 6316-4/2016-247 z dne 21. 11. 2016 ZSA.

10. V zvezi z izračunavanjem obsega financiranja navaja, da določanje obsega raziskovalnih programov temelji na izhodišču, da mora biti delo programske skupine znanstveno kakovostno in družbeno relevantno. Zato se pri določanju obsega sredstev raziskovalnih programov uporabljajo znanstveni in relevančni kazalniki oziroma merila iz 63. člena Pravilnika o postopkih. Financiranje raziskovalnih programov se zato spreminja tako, da se količnik med sredstvi za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce ter raziskovalnimi programi programskih skupin pomika proti povprečju, kar pomeni primerljive pogoje za delovanje programskih skupin. Iz analize raziskovalnih programov namreč izhaja, da so programske skupine različno aktivne in uspešne pri pridobivanju sredstev Agencije z raziskovalnimi projekti in mladimi raziskovalci. Po tem merilu uspešne programske skupine pridobivajo veliko sredstev z raziskovalnimi projekti in mladimi raziskovalci v primerjavi s sredstvi za izvajanje raziskovalnih programov. Nizka sredstva iz prej omenjenih virov pa pomenijo manjšo uspešnost. Z zmanjšanjem obsega financiranja raziskovalnega programa tako povzročimo, da se količnik poveča proti povprečni vrednosti količnika na vedi, kjer deluje raziskovalni program. Obsega financiranja raziskovalnega programa pa v nobenem primeru ni mogoče zmanjšati bolj kot toliko, da se mu količnik poveča na povprečno vrednost količnika na vedi, kjer deluje. Nasprotno pa s povečanjem obsega financiranja količnik zmanjšamo proti povprečju, tudi v tem primeru pa je obseg financiranja raziskovalnega programa mogoče povečati največ toliko, da se mu vrednost količnika zniža na povprečje na vedi, na kateri deluje. Po načelu enake obravnave in pravičnosti pa se za določanje obsega sredstev novega raziskovalnega programa uporabi enako merilo kot za obstoječe raziskovalne programe, in sicer se obseg raziskovalnega programa določi tako, da je količnik med sredstvi, ki so jih predlagani člani nove programske skupine pridobili v preteklosti na razpisih Agencije za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, ter obsegom sredstev raziskovalnega programa enak povprečju na vedi, na kateri bi novi raziskovalni program deloval. Če ima programska skupina tako malo sredstev, pridobljenih od Agencije za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, da bi bil obseg financiranja raziskovalnega programa nižji od minimalnega obsega iz tretjega odstavka 62. člena, takega programa Agencija ne financira. Če bi Agencija v takem primeru programski skupini dodelila sredstva v minimalnem obsegu, bi imela podpovprečno vrednost zgoraj navedenega količnika, to pa bi pomenilo, da je v boljšem položaju od programskih skupin, ki delujejo že dalj časa. Ker se pri izračunu obsega financiranja novih raziskovalnih programov uporablja povprečni količnik, ki je izračunan na podlagi sredstev Agencije za raziskovalne projekte, mlade raziskovalce in raziskovane programe, se v izračunu upoštevajo sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo razpisa pridobili na razpisih Agencije za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce. Če bi Agencija v izračunu upoštevala vsa sredstva, ki jih je novo predlagana programska skupina pridobila iz kateregakoli vira, bi skupina imela vrednostni količnik zelo nizko, kar pomeni, da bi bila v privilegiranem položaju v primerjavi s programskimi skupinami, ki delujejo že dalj časa.

11. V zvezi s tožbeno navedbo glede nepravilnega tolmačenja devetega odstavka točke H, III-C Metodologije tožena stranka še pojasnjuje, da drugi odstavek 63. člena Pravilnika o postopkih določa, da finančno povečanje raziskovalnega programa temelji na ovrednotenju podatkov, ki se nanašajo na programske skupine, in sicer po znanstvenem in relevančnem kriteriju. Ta dva kazalca mora Agencija vrednotiti v skladu s točko H, III-C Metodologije, saj je v prvem stavku sedmega odstavka 63. člena Pravilnika o postopkih izrecno določeno, da so merila za vrednotenje kazalcev, ki temeljijo na sredstvih, podrobneje določena v Metodologiji. Iz določb 63. člena Pravilnika o postopkih pa nadalje sledi še, da ta opredeljuje dve kategoriji sredstev, in sicer sredstva pridobljena od Agencije za izvajanje raziskovalnih projektov in usposabljanje mladih raziskovalcev (tretji odstavek navedenega člena) in sredstva drugih uporabnikov (peti in sedmi odstavek navedenega člena). Način, kako se posamezna kategorija sredstev vrednoti, je podrobneje določen v Metodologiji, zato je potrebno določbe točke H, III-C Metodologije tolmačiti z vedenjem, da hierarhično višji pravni akt, torej Pravilnik o postopkih, deli sredstva na sredstva pridobljena od Agencije in sredstva drugih uporabnikov, zato je treba besedno zvezo „sredstva za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce“ iz točke H, III-C Metodologije tolmačiti upoštevaje hierarhično višji pravni akt (Pravilnik o postopkih), torej kot sredstva pridobljena od Agencije.

12. Nazadnje pa glede očitkov nekonsistentne obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnjuje, da je v obrazložitvi natančno obrazložen postopek vodenja ocenjevanja prijav, prispelih tako na javni razpis kot na javni poziv, saj sta bila oba medsebojno vsebinsko povezana, tudi rok za oddajo se je zaključil isti dan in isto uro, iz preambule in obrazložitve odločbe pa je jasno razvidna pravna podlaga za sprejeto odločitev.

13. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi nasprotuje navedbam tožene stranke ter vztraja pri svojih navedbah in predlogih.

14. Tožena stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in odgovoru na tožbo ter dodatno še pojasnjuje, da sporni odstavek Metodologije eksplicitno ne navaja, da se upoštevajo sredstva Agencije, vendar zgolj gramatikalna razlaga zapisanega določila ni skladna z znanstvenimi in relevančnimi kazalniki in merili, ki so v Pravilniku o postopkih določeni za vrednotenje programskih skupin in določitev obsega financiranja obstoječih programov. Zgolj gramatikalna razlaga bi namreč imela za posledico upoštevanje različnih kazalnikov in meril pri določanju obsega sredstev obstoječim in novim raziskovalnim programom, kar bi imelo za posledico neenako obravnavo prijaviteljev.

15. Tožba je utemeljena.

16. Po določbah 37. člena ZRRD javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesionarji morajo izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi, določeni za programsko financiranje javne raziskovalne organizacije v delu, ki se nanaša na programsko financiranje (prvi odstavek 38. člena ZRRD). Vsebina in postopek javnega razpisa se določita s podzakonskim predpisom, ki ga sprejeme minister, pristojen za znanost (drugi odstavek 38. člena ZRRD). Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo (tretji odstavek 38. člena ZRRD). Podrobnejšo organizacijo upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovalno in razvojno dejavnost, metodologijo, pogoje in merila, postopke izbora, financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja programov in projektov ter druga področja, ki jih ureja ta zakon, določa Agencija po predhodno danem soglasju ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za tehnologijo, s podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti. Ti akti se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije (43. člen ZRRD).

17. Zadevni javni razpis je bil po podatkih iz upravnega spisa izdan na podlagi 38. člena ZRRD. Ta v tretjem odstavku določa, da koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z odločbo. Prav tako Pravilnik o koncesiji, izdan na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz 43. člena ZRRD, v 15. členu določa, da na podlagi predloga podelitve koncesije, ki ga pripravijo strokovna telesa agencije za ocenjevanje, minister izda odločbo o podelitvi koncesije. Zato sodišče ugovor tožeče stranke, da bi morala Agencija, ki je objavila javni razpis in sama izvedla postopek izbire, tudi odločiti, kot neutemeljen zavrača. 18. Kot neutemeljen pa sodišče zavrača tudi ugovor tožeče stranke, da je odločba nepregledna in nekonsistentna, saj je v obrazložitvi združila ocenjevanje za vse raziskovalne programe, torej tako za tiste, ki so bili predmet javnega razpisa, kot tudi tiste, ki so bili predmet javnega poziva. Sodišče s tem v zvezi sprejema utemeljitev tožene stranke, da je isti postopek ocenjevanja prijav kot za javni razpis Agencija vodila tudi za prijave, ki so prispele na javni poziv, saj sta bila oba medsebojno vsebinsko povezana, prav tako sta bila objavljena na isti dan, na isti dan pa se je iztekel tudi rok za oddajo. Kot pojasnjuje tožena stranka, je v izpodbijani odločbi pojasnjen postopek ocenjevanja in povzet rezultat ocenjevanja, kot izhaja iz Sklepa o predlogu izbora prijav za financiranje raziskovalnih programov s predlogom prednostnega seznama prijav raziskovalnih programov št. 6316-4/2016-247 z dne 21. 11. 2016 ZSA, saj je tožena stranka vezana na postopek izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija, in izda minister odločbo o podelitvi koncesije šele po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija.

19. Iz upravnih spisov nadalje sledi, in o tem niti ni spora, da je bila po pritožbi tožeče stranke njena vloga uvrščena v ocenjevalni postopek, ter da je bila tožeča stranka pri ocenjevanju uspešna, saj je bila z ozirom na doseženo povprečno oceno 19,5 točk njena prijava za novi raziskovalni program s strani OST predlagana v štiriletno financiranje, kar je bilo tudi potrjeno s strani ZSA. V tem delu je tudi obrazložitev izpodbijane odločbe jasna in utemeljena s sklicevanjem na ustrezne določbe podzakonskih aktov.

20. V zvezi s spornim obsegom financiranja raziskovalnih programov pa se sodišče strinja s tožečo stranko, da ostaja obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ni mogoče z gotovostjo razbrati, na kateri pravni podlagi sloni, oziroma ali je bila uporaba pravne podlage pri odločanju pravilna.

21. V obrazložitvi odločbe (stran 4) naštete določbe javnega razpisa in podzakonskih aktov, ki se upoštevajo pri določitvi obsega financiranja, po presoji sodišča ne zadostujejo, saj njihova vsebina sama po sebi ni dovolj jasna in ne pripelje do nedvomnega zaključka. Prav tako ne zadostuje predstavljeni način izračuna po Metodologiji in vzporeditev izračunanega zneska s tretjim odstavkom 62. člena Pravilnika o postopkih (stran 6 izpodbijane odločbe).

22. Izpodbijana odločba namreč ne pojasni, zakaj so se pri izračunu obsega financiranja upoštevala le sredstva, ki so jih predlagani člani programske skupine pridobili v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa na razpisih Agencije (poudarek sodišča), medtem ko Metodologija v devetem odstavku točke H, III-C, določa le, da se: „za nove raziskovalne programe obseg sredstev določi tako, da se povprečni obseg sredstev, ki so jih predlagani člani programske skupine v zadnjih petih letih pred objavo poziva/razpisa pridobili na razpisih za raziskovalne projekte in mlade raziskovalce, množi s količnikom vede, na katerem se program ocenjuje. /.../“.

23. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sicer obširno pojasnjuje ureditev financiranja raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov ter pomen citirane določbe Metodologije v luči določb Pravilnika o postopkih, iz česar naj bi izhajala tudi logika načina določitve obsega financiranja novim raziskovalnim programom, vendar izračun obsega financiranja po mnenju sodišča kljub temu ostaja nepojasnjen.

24. Tako točka 6.2 javnega razpisa kot 63. člen Pravilnika o postopkih, na katerega se sklicuje javni razpis v omenjeni točki namreč kot podlago za določitev obsega financiranja predpisujeta uporabo dveh kriterijev, in sicer znanstvenega in relevančnega. Določitev obsega financiranja novih programov je v tretjem odstavku točke 6.2 javnega razpisa posebej regulirana le toliko, kolikor se pri omenjenih dveh kriterijih oceni rezultate predlaganih članov programske skupine prijavitelja in izvajalcev raziskovalnega programa. Drugih omejitev in izločitvenih kriterijev, ko gre za nove programe, iz določb Pravilnika o postopkih ni razbrati, prav tako jih ni razbrati iz določb Metodologije.

25. Prav tako ostaja nepojasnjena vzporeditev izračunanega zneska obsega sredstev s tretjim odstavkom 62. člena Pravilnika o postopkih, saj ni pojasnjeno da gre in zakaj gre pri omenjenem tretjem odstavku za pogoj oziroma izločitveni kriterij. Tretji odstavek 62. člena Pravilnika o postopkih namreč določa le minimalni letni obseg financiranja, ki za programske skupine, ki delujejo v javnih raziskovalnih organizacijah oziroma organizacijah s koncesijo znaša 1 FTE kategorije cene raziskovalne ure A. Prav tako ostaja nepojasnjen sam izračun in pravna podlaga v izpodbijani odločbi določenega pragu za financiranje, t.j. 51.714,00 EUR.

26. Vse navedeno po presoji sodišča onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter je zato podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe.

27. Iz tega razloga je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev in natančneje pojasniti in opredeliti odločanje o obsegu financiranja oziroma izločitvenih kriterijih povezanih z le-tem.

28. Sodišče na koncu še dodaja, da ni sledilo predlogu tožeče stranke za opravo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, njena oprava pa glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

29. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

30. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).