Jedro

Prosilec mora v predlogu sam navesti želeno vrsto, obliko in obseg BPP ter pravno zadevo, v kateri želi BPP, sicer je vloga nepopolna, in jo je treba dopolniti v skladu z določbami ZUP. Ni dolžnost tožene stranke, da iz podatkov spisa ugotavlja, katero vrsto, obliko in obseg BPP bi lahko prosilec glede na stanje zadeve zahteval. Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanja pravočasnosti tistih vlog, ki so vezana na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnilo prošnjo prosilke A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu vložitve predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 403/2018 z dne 6. 11. 2018, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 33/2016 z dne 22. 11. 2017 (točka I izreka). Tožeči stranki je dodelila redno vrsto brezplačne pravne pomoči v obsegu vložitve revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 403/2018 z dne 6. 11.2018 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 33/2016 z dne 22. 11. 2017, kolikor bo ta z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS dopuščena (točka II izreka). Za izvajanje v točki II izreka navedenega obsega brezplačne pravne pomoči je določila B.B., glede obračuna in plačil opravljenih storitev pravne pomoči ter vračila napotnic veljajo določbe 30. in 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (točka III izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je prosilka dne 4. 12. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Postavko obrazca bpp št. 1 nanašajočo se na opredelitev pravne zadeve ter na opredelitev oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, ni izpolnila. Na priloženem listu je le navedla, da ji je bila predhodno z odločbama Bpp 212/2015 in Bpp 122/2018 že odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje na I. oz. II. stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru P 33/2018 oziroma Višjega sodišča v Kopru I Cp 403/2018 in dodala, da se z odločitvami sodišč ne strinja iz razlogov, ki so bili že navedeni v pritožbi.

3. Tožeča stranka obrazca prošnje bpp št. 1 ni izpolnila v delu, ki zahteva navedbo želene oblike in obsega brezplačne pravne pomoči, ki je ostal neizpolnjen. Iz vloge pa ni bilo jasno za katero vrsto postopka, oziroma za katero obliko in obseg brezplačne pravne pomoči prosilka zaproša. Zato je vlogo obravnavala kot nepopolno in prosilko pozvala na odpravo pomanjkljivosti, pri čemer ji je natančno pojasnila razloge nepopolnosti prošnje in ji dala jasno usmeritev za namene dopolnitve prošnje ter jo opozorilo na zakonske posledice, vezane tako na naknadno pravočasno dopolnitev, kakor tudi na opustitev dopolnitve.

4. Tožeča stranka je vlogo v danem roku dopolnila z navedbo, da prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) vlaga zaradi vložitve predloga za dopustitev revizije ter za kasnejšo vložitev revizije, in sicer zoper že navedeni sodbi Višjega sodišča in Okrožnega sodišča v Kopru.

5. Iz opravljenih poizvedb (tako elektronskih vpisnikov, kakor neposredno pri pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Kopru) izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 403/2018 z dne 6. 11. 2018 prejel 15. 11. 2018. Po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je treba predlog za dopustitev revizije podati v 30-tih dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, kar pomeni, da je zadnji dan roka za vložitev predloga potekel 17. 12. 2018. Iz elektronskega vpisnika izhaja, da je pooblaščenec tožeče stranke predlog za dopustitev revizije vložil dne 17. 12. 2018. Glede na to, da je popolno vlogo tožeče stranke prejela dne 18. 12. 2018, je tožena stranka v točki I izreka prošnjo za odobritev bpp v delu, ki se nanaša na vložitev predloga za dopustitev revizije zavrnila, saj je bila storitev (vložitev predloga za dopustitev revizije) nedvomno opravljena pred vložitvijo popolne prošnje za odobritev bpp. V ostalem delu pa prošnji ugodila.

6. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 357/2018 z dne 31. 12. 2018 v točki I izreka in predlaga, da se prošnji prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v obsegu vložitve predloga za dopustitev revizije zoper navedeni sodbi Višjega sodišča in Okrožnega sodišča v Kopru, ugodi. Predlaga tudi, da se ji povrne stroške tega postopka.

7. Tožeča stranka se prvenstveno ne strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je bil obrazec prošnje v delu, ki zahteva opredelitev pravne zadeve ter v delu, ki zahteva navedbo želene oblike in obsega brezplačne pravne pomoči docela neizpolnjen in da zato ni bilo jasno, za katero vrsto postopka oziroma za katero obliko in obseg bpp zaproša. Tožeča stranka je k prošnji nalepila dodaten list s pojasnilom o pravni zadevi, za katero se vlaga prošnja in razlogi zanjo. Zgolj vrsta oziroma obseg pravne pomoči izrecno ni bil naveden, vendar je bilo toženi stranki tudi to dobro znano. Glede na predložene sodbe, Okrožnega sodišča v Kopru P 33/2016 in Višjega sodišča v Kopru I Cp 403/2018, bi tožena stranka lahko nedvomno vedela, da se vloga nanaša lahko le na predlog za dopustitev revizije, obstoječi podatki s prošnje pa so zadoščali za odločitev o njej.

8. Četudi bi bilo pravilno stališče tožene stranke, da je bila tožničina prošnja nepopolna, pa bi jo morala tožena stranka obravnavati kot pravočasno, saj jo je tožeča stranka dopolnila v določenem roku. Iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP pa glede na jezikovno in sistemsko razlago ne izhaja, da se bpp dodeli prosilcu šele od vložitve popolne prošnje za dodelitev bpp. Tožena stranka je zato napačno uporabila drugi odstavek 11. člena ZBPP pa tudi 67. in 68. člen ZUP. Ker je tožeča stranka svojo prošnjo dopolnila v določenem ji roku, bi tožena stranka morala šteti, da je njena prošnja za dodelitev bpp v obsegu vložitve predloga za dopustitev revizije pravočasna in prošnji ugoditi.

9. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po določbi prvega odstavka 32. člena ZBPP vloži prošnjo za dodelitev bpp prosilec na predpisanem obrazcu, kar pomeni, da mora biti obrazec v celoti izpolnjen, tako da ga je mogoče obravnavati. Če je prošnja nepopolna in ne vsebuje zahtevanih podatkov, mora organ za bpp postopati (ker ZBPP tega ne vprašanja ne ureja, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP), po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ta organu, ki odloča v zadevi v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi.

12. V zadevi ni sporno, da tožeča stranka v zato namenjeni rubriki obrazca bpp št. 1 III (Podatki o zadevi) ni izpolnila podatkov o pravni zadevi ter podatkov o navedbi želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka je sicer na k prošnji priloženem listku navedla podatke o dosedanjih postopkih ter to, da se z odločitvijo sodišč ne strinja iz razlogov, ki so bili navedeni v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo. Sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da iz vloge ni jasno, za katero vrsto postopka oziroma za katero obliko in obseg bpp prosi stranka. Tudi po mnenju sodišča mora prosilec v predlogu sam navesti želeno vrsto, obliko in obseg bpp ter pravno zadevo, v kateri želi bpp, sicer je vloga nepopolna, in jo je treba dopolniti v skladu z določbami ZUP. Ni dolžnost tožene stranke, da iz podatkov spisa ugotavlja, katero vrsto, obliko in obseg bpp bi lahko prosilec glede na stanje zadeve zahteval. Zato jo je tožena stranka pravilno v skladu s 66. in 67. členom ZUP pozvala na odpravo pomanjkljivosti, pri čemer ji je natančno pojasnila razloge nepopolnosti prošnje in ji dala jasno usmeritev za namene dopolnitve prošnje, ter jo opozorila na zakonske posledice, vezane tako na naknadno pravočasno dopolnitev, kakor tudi na opustitev dopolnitve.

13. Neutemeljen je ugovor tožeče stranke, da bi morala tožena stranka vlogo tožeče stranke obravnavati kot pravočasno v skladu s petim odstavkom 68. člena ZUP, ker jo je tožeča stranka dopolnila v postavljenem roku. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena bpp zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev bpp ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev bpp še niso bilo opravljena. Iz prvega odstavka 67. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanja pravočasnosti tistih vlog, ki so vezana na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Sodišče meni, da mora, če naj bi se pravilo iz 68. člena ZUP uporabilo tudi za materialne roke, zakon to izrecno določati, vendar pa ZBPP nima posebnih določb o tem. Upoštevaje sodno prakso tega sodišča (sodba UPRS I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018) je kot dan vložitve prošnje tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko je organ za bpp imel možnost, da bi takšno prošnjo lahko obravnaval po določbah ZBPP in o njej odločal. To pa je lahko storil šele od dneva, ko je prejel dopolnjeno vlogo s podatki o zadevi v kateri se želi bpp ter navedbo želene vrste, oblike in obsega bpp. Sodišče pri tem dodaja, da je bila tožena stranka v pozivu tudi opozorjena, da bo, kolikor bo prošnjo uspešno dopolnila veljalo, da je vložena tedaj, ko bo vložila popravek pomanjkljivosti. Tožečo stranko je tudi poučila, da ji kolikor potrebuje pomoč pri dopolnitvi prošnje vabijo, da se zglasi osebno pri toženi stranki oziroma pokliče na tam navedeno telefonsko številko in je imela tako tožeča stranka možnost, da bi svojo nepopolno vlogo nemudoma in pravočasno dopolnila. Po presoji sodišča je tako odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato se sodišče v ostalem delu sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

14. Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi tožeča stranka ne navaja nobena nova dejstva ali dokaze, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

15. Če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).