Jedro

Ko dolžnik poleg glavnice dolguje obresti, je v primeru ugovora pobota pravno odločilno dejstvo tudi trenutek, ko se stečejo pogoji za pobot.

Izrek

Pritožbam se ugodi, sodba sodišča prve stopnje in dopolnilna sodba sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V predmetni zadevi tožnik zahteva plačilo 20.723,85 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 16.579,08 EUR od 29.6.2006 dalje, ter od zneska 4.144,77 EUR od 4.6.2009 dalje. Toženka v pobot ugovarja terjatev v višini 4.855,65 EUR.

Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče razsodilo, da obstaja terjatev tožnika napram toženki v znesku 15.986,97 EUR ter da obstaja terjatev toženke napram tožniku v znesku 4.615,65 EUR. Medsebojni terjatvi je pobotalo do višine 4.615,65 EUR ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženko je obsodilo na plačilo 11.371,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.226,55 EUR od 29.6.2006 dalje do plačila in od zneska 4.144,77 EUR od 4.6.2009 dalje do plačila, ter na povrnitev pravdnih stroškov. Z dopolnilno sodbo pa je prvo sodišče razsodilo, da v presežku, za še zahtevanih 240,00 EUR, terjatev toženke napram tožniku ne obstoji, v presežku, za še zahtevanih 9.352,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2006 dalje do plačila, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Obe odločitvi prvega sodišča, torej sodbo in dopolnilno sodbo, s pravočasnima pritožbama izpodbijata obe pravdni stranki. V vseh pritožbah so uveljavljani pritožbeni razlogi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je uveljavljan v pritožbah zoper sodbo ter v toženkini pritožbi zoper dopolnilno sodbo. V vseh pritožbah so priglašeni pritožbeni stroški. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Obe pravdni stranki se v odgovorih na pritožbi zoper sodbo zavzemata za zavrnitev in priglašata stroške. Odgovora na pritožbi zoper dopolnilni sodbi pa ni podala nobena od pravdnih strank.

Pritožbe so utemeljene.

Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, saj je ugotovljen le obstoj tožnikove glavnične terjatve (v znesku 15.986,97 EUR), tožniku pa so bile prisojene tudi obresti (od zneska 11.371,32 EUR).

Iz razlogov sodbe izhaja, da tožnik utemeljeno zahteva plačilo obresti od zneska 15.986,97 EUR. To je v nasprotju z izrekom sodbe, s katerim tek obresti od glavnične terjatve v višini 15.986,97 EUR ni bilo ugotovljen.

Iz razlogov sodbe in dopolnilne sodbe izhaja, da tožnikov zahtevek ni utemeljen za znesek 9.352,53 EUR (= pobotani znesek 4.615,65 EUR + presežno zahtevane najemnine v višini 4.736,88 EUR). Ti razlogi so v nasprotju z izrekom sodbe in dopolnilne sodbe, s katerima je bil tožbeni zahtevek zavrnjen za znesek 13.968,18 EUR (= pod tretjo točko sodbe za 4.615,65 EUR + pod drugo točko dopolnilne sodbe za 9.352,53 EUR).

Iz razlogov sodbe izhaja, da tožnik neutemeljeno zahteva plačilo obresti od zneska presežno zahtevane najemnine 4.736,88 EUR. Ti razlogi so v nasprotju z izrekom sodbe, s katerim je bil zavrnjen zahtevek na plačilo obresti od zneska 9.352,53 EUR, torej ne le od zneska presežno zahtevanih najemnin, temveč tudi od (delnega) zneska utemeljeno zahtevanih najemnin. Od slednjega zneska pa iz razlogov sodbe, torej v nasprotju z izrekom, izhaja, da tožniku pripadajo obresti.

Preizkus sodbe in dopolnilne sodbe zaradi gornjih nasprotij med izrekom in obrazložitvijo ni mogoč, saj vsebine izpodbijanih odločb niti ni mogoče dognati. Ker gre za takšno pomanjkljivost, zaradi katere pravice do pritožbe zoper sodbi ni moč uresničiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katero je prvemu sodišču očital tožnik, pritožbeno sodišče pa nanjo pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do bistvenih dejanskih navedb strank bi namreč pomenilo kršitev pravice do pritožbe, saj bi bile te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Pritožbam je bilo tako potrebno ugoditi, izpodbijano sodbo in dopolnilno sodišča prve stopnje v celoti razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodnih odločb ni bilo potrebno razveljaviti, saj se kršitev nanaša le na sodbo in dopolnilno sodbo, ne pa tudi na postopek pred izdajo teh dveh sodb.

Zaradi postopkovne kršitve, ki že sama po sebi pomeni razlog za razveljavitev, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi očitki ni ukvarjalo. V kolikor bo prvo sodišče ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka morebiti ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, bo v skladu z 292. členom ZPP sklenilo, da se končana obravnava znova začne.

V novem sojenju bo moralo prvo sodišče ponovno odločiti o tožbenem zahtevku in ugovoru pobotanja. V kolikor bo spet ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za procesno pobotanje, bo moralo upoštevati, da mora biti v okviru tročlenskega izreka ugotovljen obstoj celotne terjatve, torej tako glavnične kot obrestne. V primeru, ko dolžnik poleg glavnice dolguje obresti, pravno odločilno dejstvo predstavlja tudi trenutek, ko stečejo pogoji za pobot3Prim. Lojze Ude et al.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, str. 158 -161, 3. knjiga, GV Založba ter sklep VSRS II Ips 922/2008 z dne 27.11.2008.. Od trenutka pobota dalje namreč ne tečejo obresti od tiste terjatve, ki je s pobotom ugasnila (270. in 311. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). V kolikor je trenutek pobota pred zapadlostjo terjatve, se prisodi zmanjšana glavnična terjatev z obrestmi od dneva zapadlosti dalje. V kolikor je trenutek pobota za trenutkom zapadlosti terjatve, pridejo v poštev pravila vračunavanja obresti (288. člen OZ), kar pomeni, da se v takem primeru znesek glavnice z obrestmi, nateklimi do trenutka pobota, zmanjša za pobotani znesek, ter prisodi razlika z obrestmi od trenutka pobota dalje.

Prvo sodišče se bo moralo v razlogih sodbe tokrat izjasniti tudi do toženkinega nasprotovanja spremembi tožbe (vloga z dne 14.5.2010 – v spisu na list. št. 122), pa tudi do tožnikovega zatrjevanja (na naroku dne 9.10.2010 – v spisu na list. št. 89), da toženki ni dal soglasja za vzdrževala dela (drugi odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od izida odločitve o glavnem zahtevku. Zato bo o stroških, ki so pritožnikoma nastali v zvezi s tem postopkom, odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).