Jedro

Samo dejstvo, da se sodniki poznajo z obdolžencema, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost, neargumentiran subjektiven dvom subsidiarnega tožilca pa na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.

Izrek

Predlogu oškodovanca kot tožilca K.S. za prenos krajevne pristojnosti se ne ugodi.

Obrazložitev

Oškodovanec kot tožilec K. S. je pri Okrajnem sodišču na Ptuju dne 21.11.2005 vložil obtožni predlog zoper A.Ž. in M.V. zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu KZ.

Hkrati je subsidiarni tožilec podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v tej kazenski zadevi izven območja Višjega sodišča v M., na sodišče v Celju, Sevnici, Trbovljah ali Ljubljani, da se zagotovi nepristransko sojenje, saj se sodniki poznajo z obdolžencema, oziroma so z njima sodelavci.

Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni utemeljen.

Prenos krajevne pristojnosti je procesni ukrep izjemne narave. Skupno neposredno višje sodišče lahko določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju le, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (1. odstavek 35. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).

Subsidiarni tožilec v svojem predlogu ne navaja okoliščin, ki bi utemeljevale odstop od zakonsko določene (1. odstavek 26. člena ZKP) krajevne pristojnosti. Obdolženca nista sodelavca s sodniki na prvi in drugi stopnji krajevno pristojnih sodišč. A.Ž. je sodnik in predsednik v tej kazenski zadevi stvarno nepristojnega Okrožnega sodišča na P., M.V. pa je sodni izvedenec. Dejstvo, da se sodniki poznajo z obdolžencema, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost vseh sodnikov krajevno pristojnih sodišč. Neargumentiran subjektiven dvom subsidiarnega tožilca v nepristranskost sojenja pred temi sodišči pa na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva. Zato Vrhovno sodišče njegovemu predlogu ni ugodilo.